Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Poleg kakovosti in varnosti živila k pravemu rezultatu prispeva tudi pravilno kuhanje špagetov
Špageti so verjetno najbolj priljubljena in zagotovo najbolj znana vrsta testenin. Po navadi merijo v dolžino od 25 do 30 cm, razlikujejo se po debelini oziroma premeru: od najbolj tankih capellinov do najdebelejših spaghettonov. Priprava špagetov je hitra in preprosta, zato se pogosto znajdejo na našem jedilniku. Kakšna je kakovost špagetov na slovenskem tržišču, v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije preverjamo v rubriki »Veste, kaj jeste«.
Izbira je pestra, na testiranje je bilo poslanih deset blagovnih in trgovskih znamk špagetov iz pšeničnega zdroba durum, po katerih glede na rezultate ankete, sega največ slovenskih potrošnikov. Na testu so preverili vsebnost škodljivih snovi (ohratoksin A, aflatoksini B1, B2, G1 in G2 ter deoksinivalenol), kemijske lastnosti (vsebnost beljakovin in furozina) ter senzorične lastnosti in označbo. Prav vsi vzorci so vsebovali dovolj beljakovin, vsebnost zdravju škodljivih mikotoksinov pa je bila pri vseh vzorcih pod zakonsko določeno mejo.
“Skupna vsebnost beljakovin (in s tem glutena) vpliva na kakovost testenin, saj izboljša lastnosti testenin med kuhanjem – preprečuje ločevanje oziroma razpadanje. Tako dobimo kakovostne testenine, ki med kuhanjem ostanejo čvrste in so prijetnega okusa. Za kakovostne špagete sta značilni tudi določena čvrstost in elastičnost, ki ju občutimo, ko jih pregriznemo. Poleg tega ne smejo biti preveč lepljivi. Z omako pa se najbolje povežejo porozne in hrapave testenine, tako v ustih ne prevlada okus omake,” je povedala Nika Kremić z ZPS.
Velike razlike v cenah
Za kilogram vzorcev na testu so pri ZPS odšteli od 0,64 in 2,18 evra. Prav najdražji in eden izmed cenejših vzorcev (0,65 evra/kg) sta se z oceno povprečno znašla na dnu tabele. Zmagovalni špageti so s ceno 1,23 evra za kilogram nekje v zlati sredini.
“Špageti so lahko narejeni le iz pšeničnega zdroba durum ali polnozrnatega zdroba, lahko pa vsebujejo še nekatere dodatke: jajca, druge vrste žit, kot sta pira in ajda, ter zelenjavo, ki testeninam doda barvo. Odločitev, katere kupiti, ni vedno preprosta,” je povedala Nika Kremić, ZPS.
Vir: ZPS
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Poleg kakovosti in varnosti živila k pravemu rezultatu prispeva tudi pravilno kuhanje špagetov
Špageti so verjetno najbolj priljubljena in zagotovo najbolj znana vrsta testenin. Po navadi merijo v dolžino od 25 do 30 cm, razlikujejo se po debelini oziroma premeru: od najbolj tankih capellinov do najdebelejših spaghettonov. Priprava špagetov je hitra in preprosta, zato se pogosto znajdejo na našem jedilniku. Kakšna je kakovost špagetov na slovenskem tržišču, v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije preverjamo v rubriki »Veste, kaj jeste«.
Izbira je pestra, na testiranje je bilo poslanih deset blagovnih in trgovskih znamk špagetov iz pšeničnega zdroba durum, po katerih glede na rezultate ankete, sega največ slovenskih potrošnikov. Na testu so preverili vsebnost škodljivih snovi (ohratoksin A, aflatoksini B1, B2, G1 in G2 ter deoksinivalenol), kemijske lastnosti (vsebnost beljakovin in furozina) ter senzorične lastnosti in označbo. Prav vsi vzorci so vsebovali dovolj beljakovin, vsebnost zdravju škodljivih mikotoksinov pa je bila pri vseh vzorcih pod zakonsko določeno mejo.
“Skupna vsebnost beljakovin (in s tem glutena) vpliva na kakovost testenin, saj izboljša lastnosti testenin med kuhanjem – preprečuje ločevanje oziroma razpadanje. Tako dobimo kakovostne testenine, ki med kuhanjem ostanejo čvrste in so prijetnega okusa. Za kakovostne špagete sta značilni tudi določena čvrstost in elastičnost, ki ju občutimo, ko jih pregriznemo. Poleg tega ne smejo biti preveč lepljivi. Z omako pa se najbolje povežejo porozne in hrapave testenine, tako v ustih ne prevlada okus omake,” je povedala Nika Kremić z ZPS.
Velike razlike v cenah
Za kilogram vzorcev na testu so pri ZPS odšteli od 0,64 in 2,18 evra. Prav najdražji in eden izmed cenejših vzorcev (0,65 evra/kg) sta se z oceno povprečno znašla na dnu tabele. Zmagovalni špageti so s ceno 1,23 evra za kilogram nekje v zlati sredini.
“Špageti so lahko narejeni le iz pšeničnega zdroba durum ali polnozrnatega zdroba, lahko pa vsebujejo še nekatere dodatke: jajca, druge vrste žit, kot sta pira in ajda, ter zelenjavo, ki testeninam doda barvo. Odločitev, katere kupiti, ni vedno preprosta,” je povedala Nika Kremić, ZPS.
Vir: ZPS
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov