Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Živil ali prehranskih dodatkov iz konoplje ne naročajte prek interneta, njihova regulacija je lahko vprašljiva
Konopljo najpogosteje povezujemo z učinkovino – s kratico imenovano THC, in v zadnjem času tudi s CBD-jem, ki naj bi bil rešitev prav za vse, od raka prek prehlada do zdravljenja nečimrnosti. A konoplja, govorimo, jasno, o navadni ali industrijski, je več kot to in njena brada je dosti daljša od novodobnih ugotovitev, kaj konoplja sploh je in kaj vsebuje. Gre za eno izmed najstarejših udomačenih rastlin, dokazi o njenem gojenju segajo že 12.000 let nazaj. Sprva so konopljo gojili zlasti zaradi konopljinih vlaken; za izdelavo vrvi, vreč, oblačil, tudi papirja, sčasoma pa se je vedno bolj uveljavila v prehrani, kajti semena so zelo odporna na shranjevanje, zaradi precejšnje vsebnosti olj pa so tudi precej kalorična in so bila zato pomembna popestritev obrokov v zimskem času, ko sveže zelenjave, sveže prehrane ni bilo na voljo. Kaj o industrijski konoplji v prehrani vemo danes?
Na tržišču je mogoče zaslediti široko paleto živil s konopljo:
“Najbolj poznani izdelki, zaradi ugodne hranilne sestave, so zagotovo konopljino olje, konopljina semena in konopljine beljakovine. Na tržišču pa so še številni drugi izdelki kot je konopljin čaj, siri z dodano konopljo ter kruh, testenine, piškoti in pijače z dodano konopljo. V zadnjem času se močno povečuje tudi ponudba prehranskih dopolnil s konopljo.” Nina Zupanič
Po besedah Nine Zupanič so prehranski izdelki iz industrijske konoplje, ki jih je mogoče najti na trgovskih policah pri nas, varni za uživanje. Tako konopljina semena kot olje so celo zelo zdrava:
“Konopljina semena je, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin, najbolj priporočljivo uživati surova. Lahko jih dodamo žitom za zajtrk, solatam ali pa jih vmešamo v že pripravljene kuhane jedi. Uživamo pa lahko tako oluščena kot neoluščena semena, pri čemer slednja vsebujejo velik delež vlaknin. Konopljino olje vsebuje okoli 80% večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Zanj je značilno tudi ugodno razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Olje zaradi nizke točke dimljenja ni primerno za cvrtje, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin hitro oksidira, zato ga je po odprtju potrebno hraniti na temnem in hladnem mestu.”
Semena industrijske konoplje sicer lahko vsebujejo nekaj THC in drugih kanabinoidov, a ti so predvsem posledica stika z drugimi deli rastline pri žetvi, ki v primerjavi s semeni vsebujejo večje količine kanabinoidov:
“Vsebnost THC v izdelkih iz industrijske konoplje lahko vsebuje največ 0,2 % v suhi snovi rastline. Tega se morajo držati vsi ponudniki, ki karkoli iz konoplje ponudijo na tržišču. Dnevni odmerek, ki ga je postavila efsa kot varni odmerek, ki še ne prinaša tveganj za zdravje 0,06 mg THC-ja. NIJZ kot največji dnevni odmerek s prehranskim vnosom predlaga 2 mg CBD-ja, kar je 80 % najnižjega terapevtskega odmerka.”
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Živil ali prehranskih dodatkov iz konoplje ne naročajte prek interneta, njihova regulacija je lahko vprašljiva
Konopljo najpogosteje povezujemo z učinkovino – s kratico imenovano THC, in v zadnjem času tudi s CBD-jem, ki naj bi bil rešitev prav za vse, od raka prek prehlada do zdravljenja nečimrnosti. A konoplja, govorimo, jasno, o navadni ali industrijski, je več kot to in njena brada je dosti daljša od novodobnih ugotovitev, kaj konoplja sploh je in kaj vsebuje. Gre za eno izmed najstarejših udomačenih rastlin, dokazi o njenem gojenju segajo že 12.000 let nazaj. Sprva so konopljo gojili zlasti zaradi konopljinih vlaken; za izdelavo vrvi, vreč, oblačil, tudi papirja, sčasoma pa se je vedno bolj uveljavila v prehrani, kajti semena so zelo odporna na shranjevanje, zaradi precejšnje vsebnosti olj pa so tudi precej kalorična in so bila zato pomembna popestritev obrokov v zimskem času, ko sveže zelenjave, sveže prehrane ni bilo na voljo. Kaj o industrijski konoplji v prehrani vemo danes?
Na tržišču je mogoče zaslediti široko paleto živil s konopljo:
“Najbolj poznani izdelki, zaradi ugodne hranilne sestave, so zagotovo konopljino olje, konopljina semena in konopljine beljakovine. Na tržišču pa so še številni drugi izdelki kot je konopljin čaj, siri z dodano konopljo ter kruh, testenine, piškoti in pijače z dodano konopljo. V zadnjem času se močno povečuje tudi ponudba prehranskih dopolnil s konopljo.” Nina Zupanič
Po besedah Nine Zupanič so prehranski izdelki iz industrijske konoplje, ki jih je mogoče najti na trgovskih policah pri nas, varni za uživanje. Tako konopljina semena kot olje so celo zelo zdrava:
“Konopljina semena je, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin, najbolj priporočljivo uživati surova. Lahko jih dodamo žitom za zajtrk, solatam ali pa jih vmešamo v že pripravljene kuhane jedi. Uživamo pa lahko tako oluščena kot neoluščena semena, pri čemer slednja vsebujejo velik delež vlaknin. Konopljino olje vsebuje okoli 80% večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Zanj je značilno tudi ugodno razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Olje zaradi nizke točke dimljenja ni primerno za cvrtje, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin hitro oksidira, zato ga je po odprtju potrebno hraniti na temnem in hladnem mestu.”
Semena industrijske konoplje sicer lahko vsebujejo nekaj THC in drugih kanabinoidov, a ti so predvsem posledica stika z drugimi deli rastline pri žetvi, ki v primerjavi s semeni vsebujejo večje količine kanabinoidov:
“Vsebnost THC v izdelkih iz industrijske konoplje lahko vsebuje največ 0,2 % v suhi snovi rastline. Tega se morajo držati vsi ponudniki, ki karkoli iz konoplje ponudijo na tržišču. Dnevni odmerek, ki ga je postavila efsa kot varni odmerek, ki še ne prinaša tveganj za zdravje 0,06 mg THC-ja. NIJZ kot največji dnevni odmerek s prehranskim vnosom predlaga 2 mg CBD-ja, kar je 80 % najnižjega terapevtskega odmerka.”
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov