Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Dieta z nizko vsebnostjo FODMAP se pri 75 odstotkih ljudi s SRČ po 4–6 tednih izkaže za uspešno
Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ) nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav, kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa za zdaj simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 odstotkov pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Prvotni prehranski nasveti za ljudi s sindromom razdražljivega črevesja so spremembe pri vnosu prehranske vlaknine in omejitev vnosa morebitnih sprožilcev simptomov, npr. kofein, alkohol in presežek maščobe, izboljšave simptomov po omenjenih spremembah pa so pogosto zanemarljive, pravi prehranski strokovnjak Jernej Ogrin in dodaja, da novejši poskusi, ki so do zdaj najbolj obetavni, sledijo dieti z nizko vsebnostjo FODMAP:
“FODMAP je kratica za fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole. Gre za osmotsko dejavne komponente (predvsem) rastlinskih živil, ki jih naše črevo v majhni meri absorbira, neabsorbirane ostanke pa fermentira naša mikrobiota. To lahko pri občutljivih posameznikih povzroča že zgoraj omenjene prebavne težave. Izločanje teh snovi iz prehrane posameznika s SRČ je zaradi omenjenih razlogov verjetno obetavno orodje za spopadanje s tem stanjem.”
Kje so torej FODMAP?
“V naravi se nahajajo predvsem kot gradniki celičnih sten, posledično pa tudi v živilih rastlinskega izvora, ki jih uživamo. Sadje, zelenjava, stročnice in žita so torej glavni viri FODMAP v naši prehrani. Različna živila seveda vsebujejo različne FODMAP v zelo variabilnih količinah.”
A ker začetno izločanje živil z visoko vsebnostjo FODMAP omeji izbor živil, ki so lahko del vsakodnevne prehrane posameznika, obstajajo določena tveganja, ki jih je treba upoštevati, opozarja Jernej Ogrin:
“Dieta najverjetneje ni primerna za ljudi s prenizko telesno maso ali s tveganjem za podhranjenost. Razlog je ravno omenjena omejitev določenih živil. Zaradi omejitve živil, ki sodijo v spekter zdrave prehrane, pa se je diete treba lotiti preudarno, najbolje ob posvetu zdravnika ali strokovnjaka za prehrano, da ne pride do pomanjkanja vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki so nujne za zdravje našega telesa.”
Vir: Spoznajprehrano.si
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Dieta z nizko vsebnostjo FODMAP se pri 75 odstotkih ljudi s SRČ po 4–6 tednih izkaže za uspešno
Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ) nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav, kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa za zdaj simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 odstotkov pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Prvotni prehranski nasveti za ljudi s sindromom razdražljivega črevesja so spremembe pri vnosu prehranske vlaknine in omejitev vnosa morebitnih sprožilcev simptomov, npr. kofein, alkohol in presežek maščobe, izboljšave simptomov po omenjenih spremembah pa so pogosto zanemarljive, pravi prehranski strokovnjak Jernej Ogrin in dodaja, da novejši poskusi, ki so do zdaj najbolj obetavni, sledijo dieti z nizko vsebnostjo FODMAP:
“FODMAP je kratica za fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole. Gre za osmotsko dejavne komponente (predvsem) rastlinskih živil, ki jih naše črevo v majhni meri absorbira, neabsorbirane ostanke pa fermentira naša mikrobiota. To lahko pri občutljivih posameznikih povzroča že zgoraj omenjene prebavne težave. Izločanje teh snovi iz prehrane posameznika s SRČ je zaradi omenjenih razlogov verjetno obetavno orodje za spopadanje s tem stanjem.”
Kje so torej FODMAP?
“V naravi se nahajajo predvsem kot gradniki celičnih sten, posledično pa tudi v živilih rastlinskega izvora, ki jih uživamo. Sadje, zelenjava, stročnice in žita so torej glavni viri FODMAP v naši prehrani. Različna živila seveda vsebujejo različne FODMAP v zelo variabilnih količinah.”
A ker začetno izločanje živil z visoko vsebnostjo FODMAP omeji izbor živil, ki so lahko del vsakodnevne prehrane posameznika, obstajajo določena tveganja, ki jih je treba upoštevati, opozarja Jernej Ogrin:
“Dieta najverjetneje ni primerna za ljudi s prenizko telesno maso ali s tveganjem za podhranjenost. Razlog je ravno omenjena omejitev določenih živil. Zaradi omejitve živil, ki sodijo v spekter zdrave prehrane, pa se je diete treba lotiti preudarno, najbolje ob posvetu zdravnika ali strokovnjaka za prehrano, da ne pride do pomanjkanja vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki so nujne za zdravje našega telesa.”
Vir: Spoznajprehrano.si
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.
Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.
Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.
Neveljaven email naslov