Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdrava in pravilna prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih in je eden izmed ključnih dejavnikov dobrega zdravja, zadovoljstva, tudi storilnosti in uspešnosti na delovnem mestu. Nezadostno uživanje hranljivih živil v delovnem času je vezano na težave s pozornostjo, sprejemanjem odločitev, utrujenostjo, slabotnostjo, kar se povezuje z večjim tveganjem za nesreče pri delu. Povezava med prehrano in utrujenostjo je torej dobro znana. Mnoga podjetja se za rešitev vprašanja urejene prehrane na delovnem mestu odločijo za zpostavitev menze. Ta nedvomno ima svoje prednosti v smislu praktičnosti in bližine obroka za zaposlene, žal pa prepogosto velja, četudi ne gre vseh menz metati v isti koš, da je prehranska sestava jedi v menzah neustrezna, pripravljena s surovinami, ki so na trgu najcenjše, okus pa ozaljšan s preveliko količino soli, maščob in ojačevalcev okusov. Če se tudi sami prehranjujete v menzah, velja prisluhniti nasvetom prehranskega strokovnjaka Maria Sambolca o tem, kako v menzi izbrati hrano, da bo obrok okusen, hranilno bogat in energetsko ustrezen vašim delovnim aktivnostim.
Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da lahko ustrezna prehrana produktivnost na delovnem mestu poveča za kar 20 %.
Zdrava in pravilna prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih in je eden izmed ključnih dejavnikov dobrega zdravja, zadovoljstva, tudi storilnosti in uspešnosti na delovnem mestu. Nezadostno uživanje hranljivih živil v delovnem času je vezano na težave s pozornostjo, sprejemanjem odločitev, utrujenostjo, slabotnostjo, kar se povezuje z večjim tveganjem za nesreče pri delu. Povezava med prehrano in utrujenostjo je torej dobro znana. Mnoga podjetja se za rešitev vprašanja urejene prehrane na delovnem mestu odločijo za zpostavitev menze. Ta nedvomno ima svoje prednosti v smislu praktičnosti in bližine obroka za zaposlene, žal pa prepogosto velja, četudi ne gre vseh menz metati v isti koš, da je prehranska sestava jedi v menzah neustrezna, pripravljena s surovinami, ki so na trgu najcenjše, okus pa ozaljšan s preveliko količino soli, maščob in ojačevalcev okusov.
Za pretežno sedečo osebo, ki ima nižje energijske potrebe, je smiselno izbrati več zelenjave in manj priloge, svetuje Sambolec. Za nekoga, ki si želi pridobiti telesno težo, ali ima visoke energijske potrebe, pa ravno obratno – se ne zasititi z zelenjavo in pustiti prostor za več riža, krompirja, testenin, seveda poleg in ne namesto beljakovin, opozarja.
“Pravilno sestavljeni dnevni jedilniki morajo priporočilom ustrezati glede hranilne in energijske gostote. O prazni hrani (junk food) govorimo, kadar je ta energijsko bogata, vendar hranilno revna. Velika količina maščob in enostavnih vrst sladkorja pokrije dnevne energijske potrebe, vendar ne zadosti potreb po esencialnih hranilih.”
V menzah so pogosto prisotni tudi: predelane mesnine (mesni sir in hrenovke), pohan si in ocvrt oslič. “Našteto in podobno sodi v skupino visoko-kaloričnih živil, ki niso najprimernejša (redna) izbira za nekoga, ki si želi shujšati ali vzdrževati zdravo telesno težo, niti s ciljem optimizacije zdravja ter izboljšanja počutja.”
Ključno sporočilo bi moralo biti: da se! A izbira primernega, energijsko uravnoteženega in hranilnega obroka zahteva nemalo premisleka ter predhodnega znanja. Zahteva ozaveščenost in pripravljenost naučiti se določene reči in pridobiti orodja, kako jih upoštevati. Pristop »po občutku« v takšnih primerih najpogosteje povsem odpove, še zaključi Mario Sambolec.
Zdrava in pravilna prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih in je eden izmed ključnih dejavnikov dobrega zdravja, zadovoljstva, tudi storilnosti in uspešnosti na delovnem mestu. Nezadostno uživanje hranljivih živil v delovnem času je vezano na težave s pozornostjo, sprejemanjem odločitev, utrujenostjo, slabotnostjo, kar se povezuje z večjim tveganjem za nesreče pri delu. Povezava med prehrano in utrujenostjo je torej dobro znana. Mnoga podjetja se za rešitev vprašanja urejene prehrane na delovnem mestu odločijo za zpostavitev menze. Ta nedvomno ima svoje prednosti v smislu praktičnosti in bližine obroka za zaposlene, žal pa prepogosto velja, četudi ne gre vseh menz metati v isti koš, da je prehranska sestava jedi v menzah neustrezna, pripravljena s surovinami, ki so na trgu najcenjše, okus pa ozaljšan s preveliko količino soli, maščob in ojačevalcev okusov. Če se tudi sami prehranjujete v menzah, velja prisluhniti nasvetom prehranskega strokovnjaka Maria Sambolca o tem, kako v menzi izbrati hrano, da bo obrok okusen, hranilno bogat in energetsko ustrezen vašim delovnim aktivnostim.
Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da lahko ustrezna prehrana produktivnost na delovnem mestu poveča za kar 20 %.
Zdrava in pravilna prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih in je eden izmed ključnih dejavnikov dobrega zdravja, zadovoljstva, tudi storilnosti in uspešnosti na delovnem mestu. Nezadostno uživanje hranljivih živil v delovnem času je vezano na težave s pozornostjo, sprejemanjem odločitev, utrujenostjo, slabotnostjo, kar se povezuje z večjim tveganjem za nesreče pri delu. Povezava med prehrano in utrujenostjo je torej dobro znana. Mnoga podjetja se za rešitev vprašanja urejene prehrane na delovnem mestu odločijo za zpostavitev menze. Ta nedvomno ima svoje prednosti v smislu praktičnosti in bližine obroka za zaposlene, žal pa prepogosto velja, četudi ne gre vseh menz metati v isti koš, da je prehranska sestava jedi v menzah neustrezna, pripravljena s surovinami, ki so na trgu najcenjše, okus pa ozaljšan s preveliko količino soli, maščob in ojačevalcev okusov.
Za pretežno sedečo osebo, ki ima nižje energijske potrebe, je smiselno izbrati več zelenjave in manj priloge, svetuje Sambolec. Za nekoga, ki si želi pridobiti telesno težo, ali ima visoke energijske potrebe, pa ravno obratno – se ne zasititi z zelenjavo in pustiti prostor za več riža, krompirja, testenin, seveda poleg in ne namesto beljakovin, opozarja.
“Pravilno sestavljeni dnevni jedilniki morajo priporočilom ustrezati glede hranilne in energijske gostote. O prazni hrani (junk food) govorimo, kadar je ta energijsko bogata, vendar hranilno revna. Velika količina maščob in enostavnih vrst sladkorja pokrije dnevne energijske potrebe, vendar ne zadosti potreb po esencialnih hranilih.”
V menzah so pogosto prisotni tudi: predelane mesnine (mesni sir in hrenovke), pohan si in ocvrt oslič. “Našteto in podobno sodi v skupino visoko-kaloričnih živil, ki niso najprimernejša (redna) izbira za nekoga, ki si želi shujšati ali vzdrževati zdravo telesno težo, niti s ciljem optimizacije zdravja ter izboljšanja počutja.”
Ključno sporočilo bi moralo biti: da se! A izbira primernega, energijsko uravnoteženega in hranilnega obroka zahteva nemalo premisleka ter predhodnega znanja. Zahteva ozaveščenost in pripravljenost naučiti se določene reči in pridobiti orodja, kako jih upoštevati. Pristop »po občutku« v takšnih primerih najpogosteje povsem odpove, še zaključi Mario Sambolec.
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov