Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Uporabniki mikrovalovne pečice morajo pozorno prebrati in upoštevati navodila proizvajalca
Hiter življenjski slog ni prizanesljiv do umirjenega prehranjevanja in preudarne izbire hrane in tudi zato je mikrovalovne pečice najti že v skorajda vsakem slovenskem gospodinjstvu. So preproste za uporabo, relativno varčne in kar je najpomembneje, prihranijo čas. Strah pred njeno uporabo zaradi domnevnega škodljivega sevanja se je v desetletjih uporabe že razblinil, nezadovoljstvo se pri uporabnikih pojavlja le zato, ker se hrana nemalokrat zelo neenakomerno pogreje. To pa, kot pravi dr. Pavel Pollak z NIJZ, lahko poveča tudi tveganje za mikrobiološko oporoečnost hrane.
“V mikrovalovni pečici je hitrost segrevanja odvisna od moči pečice in vsebnosti vode ter gostote in količine hrane, ki jo segrevamo. Mikrovalovna energija ne prodira dobro v debelejše kose hrane, kar lahko povzroči neenakomerno segrevanje oz. kuhanje. Deli živila, ki niso dovolj segreti, lahko po kuhanju še vedno vsebujejo potencialno nevarne mikroorganizme, kar predstavlja tveganje za zdravje (možnost okužb in zastrupitev s hrano). Zato naj živilo po zaključenem kuhanju v mikrovalovni pečici več minut počiva, da bi se toplota v hrani enakomerno porazdelila.” dr. Pollak
Se hrana, pogreta ali kuhana v mikrovalovni pečici kakorkoli razlikuje od hrane, ki je toplotno obdelana v navadni pečici ali v ponvi?
“Hrana, kuhana v mikrovalovni pečici, je varna in ima enako hranilno vrednost, kot hrana, kuhana v navadni pečici. Glavna razlika med tema dvema načinoma kuhanja je, da so živila kuhana v mikrovalovni pečici hitreje skuhana, namreč mikrovalovna energija prodira globlje v hrano in tako zmanjša čas, potreben za prenos toplote skozi živilo.” dr. Pollak
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Uporabniki mikrovalovne pečice morajo pozorno prebrati in upoštevati navodila proizvajalca
Hiter življenjski slog ni prizanesljiv do umirjenega prehranjevanja in preudarne izbire hrane in tudi zato je mikrovalovne pečice najti že v skorajda vsakem slovenskem gospodinjstvu. So preproste za uporabo, relativno varčne in kar je najpomembneje, prihranijo čas. Strah pred njeno uporabo zaradi domnevnega škodljivega sevanja se je v desetletjih uporabe že razblinil, nezadovoljstvo se pri uporabnikih pojavlja le zato, ker se hrana nemalokrat zelo neenakomerno pogreje. To pa, kot pravi dr. Pavel Pollak z NIJZ, lahko poveča tudi tveganje za mikrobiološko oporoečnost hrane.
“V mikrovalovni pečici je hitrost segrevanja odvisna od moči pečice in vsebnosti vode ter gostote in količine hrane, ki jo segrevamo. Mikrovalovna energija ne prodira dobro v debelejše kose hrane, kar lahko povzroči neenakomerno segrevanje oz. kuhanje. Deli živila, ki niso dovolj segreti, lahko po kuhanju še vedno vsebujejo potencialno nevarne mikroorganizme, kar predstavlja tveganje za zdravje (možnost okužb in zastrupitev s hrano). Zato naj živilo po zaključenem kuhanju v mikrovalovni pečici več minut počiva, da bi se toplota v hrani enakomerno porazdelila.” dr. Pollak
Se hrana, pogreta ali kuhana v mikrovalovni pečici kakorkoli razlikuje od hrane, ki je toplotno obdelana v navadni pečici ali v ponvi?
“Hrana, kuhana v mikrovalovni pečici, je varna in ima enako hranilno vrednost, kot hrana, kuhana v navadni pečici. Glavna razlika med tema dvema načinoma kuhanja je, da so živila kuhana v mikrovalovni pečici hitreje skuhana, namreč mikrovalovna energija prodira globlje v hrano in tako zmanjša čas, potreben za prenos toplote skozi živilo.” dr. Pollak
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov