Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Uporabniki mikrovalovne pečice morajo pozorno prebrati in upoštevati navodila proizvajalca
Hiter življenjski slog ni prizanesljiv do umirjenega prehranjevanja in preudarne izbire hrane in tudi zato je mikrovalovne pečice najti že v skorajda vsakem slovenskem gospodinjstvu. So preproste za uporabo, relativno varčne in kar je najpomembneje, prihranijo čas. Strah pred njeno uporabo zaradi domnevnega škodljivega sevanja se je v desetletjih uporabe že razblinil, nezadovoljstvo se pri uporabnikih pojavlja le zato, ker se hrana nemalokrat zelo neenakomerno pogreje. To pa, kot pravi dr. Pavel Pollak z NIJZ, lahko poveča tudi tveganje za mikrobiološko oporoečnost hrane.
“V mikrovalovni pečici je hitrost segrevanja odvisna od moči pečice in vsebnosti vode ter gostote in količine hrane, ki jo segrevamo. Mikrovalovna energija ne prodira dobro v debelejše kose hrane, kar lahko povzroči neenakomerno segrevanje oz. kuhanje. Deli živila, ki niso dovolj segreti, lahko po kuhanju še vedno vsebujejo potencialno nevarne mikroorganizme, kar predstavlja tveganje za zdravje (možnost okužb in zastrupitev s hrano). Zato naj živilo po zaključenem kuhanju v mikrovalovni pečici več minut počiva, da bi se toplota v hrani enakomerno porazdelila.” dr. Pollak
Se hrana, pogreta ali kuhana v mikrovalovni pečici kakorkoli razlikuje od hrane, ki je toplotno obdelana v navadni pečici ali v ponvi?
“Hrana, kuhana v mikrovalovni pečici, je varna in ima enako hranilno vrednost, kot hrana, kuhana v navadni pečici. Glavna razlika med tema dvema načinoma kuhanja je, da so živila kuhana v mikrovalovni pečici hitreje skuhana, namreč mikrovalovna energija prodira globlje v hrano in tako zmanjša čas, potreben za prenos toplote skozi živilo.” dr. Pollak
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Uporabniki mikrovalovne pečice morajo pozorno prebrati in upoštevati navodila proizvajalca
Hiter življenjski slog ni prizanesljiv do umirjenega prehranjevanja in preudarne izbire hrane in tudi zato je mikrovalovne pečice najti že v skorajda vsakem slovenskem gospodinjstvu. So preproste za uporabo, relativno varčne in kar je najpomembneje, prihranijo čas. Strah pred njeno uporabo zaradi domnevnega škodljivega sevanja se je v desetletjih uporabe že razblinil, nezadovoljstvo se pri uporabnikih pojavlja le zato, ker se hrana nemalokrat zelo neenakomerno pogreje. To pa, kot pravi dr. Pavel Pollak z NIJZ, lahko poveča tudi tveganje za mikrobiološko oporoečnost hrane.
“V mikrovalovni pečici je hitrost segrevanja odvisna od moči pečice in vsebnosti vode ter gostote in količine hrane, ki jo segrevamo. Mikrovalovna energija ne prodira dobro v debelejše kose hrane, kar lahko povzroči neenakomerno segrevanje oz. kuhanje. Deli živila, ki niso dovolj segreti, lahko po kuhanju še vedno vsebujejo potencialno nevarne mikroorganizme, kar predstavlja tveganje za zdravje (možnost okužb in zastrupitev s hrano). Zato naj živilo po zaključenem kuhanju v mikrovalovni pečici več minut počiva, da bi se toplota v hrani enakomerno porazdelila.” dr. Pollak
Se hrana, pogreta ali kuhana v mikrovalovni pečici kakorkoli razlikuje od hrane, ki je toplotno obdelana v navadni pečici ali v ponvi?
“Hrana, kuhana v mikrovalovni pečici, je varna in ima enako hranilno vrednost, kot hrana, kuhana v navadni pečici. Glavna razlika med tema dvema načinoma kuhanja je, da so živila kuhana v mikrovalovni pečici hitreje skuhana, namreč mikrovalovna energija prodira globlje v hrano in tako zmanjša čas, potreben za prenos toplote skozi živilo.” dr. Pollak
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Neveljaven email naslov