Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste že kdaj pokusili čokolado z okusom bučnega olja ali celo prekmurske gibanice? Prav s takimi okusi se ukvarjajo v podeželski čokoladnici, ki jo je v zadnjih naPOTkih – v nedeljski reportaži na Prvem – obiskala Tina Lamovšek. Izvedela pa je tudi, da v znanem tropskem vrtu ne rastejo leorhideje, ampak tudi druga najdražja začimba na svetu – takoj za žafranom.
Po kulinarični navdih v prekmursko čokoladnico in tropski vrt
Po besedah Jasmine Passero Sotošek, lastnice prekmurske podeželske čokoladnice Passero v Tešanovcih ob vznožju Goričkega, ideje pri ustvarjanju čokoladnih izdelkov vedno nastanejo spontano. Navdih skupaj z možem iščeta v menjavanju letnih časov ter lokalnem okolju in tradiciji. Zato tudi čokolada z okusom bučnega olja, bezga, ajde, prekmurske gibanice, jurke in traminca.
"Ljudje so imeli pomisleke predvsem pri pokušanju čokoladnih pralinejev z bučnim oljem, ki pa se je potem izkazal kot eden naših najbolj iskanih izdelkov."
V Tešanovcih so iz rjavo črnega stroka, fermentiranega ploda orhideje iz tropskega vrta Ocean Orchids, naredili tudi vaniljev sladoled. Tehnični direktor omenjenega podjetja iz Dobrovnika Tomaž Jevšnik je povedal, da so lani vzgojili več kot 200 plodov iz treh loncev, v katerih je 13 rastlin. Ker potrošnja vanilje v zahodnem svetu raste in je to za žafranom druga najdražja začimba, pa imajo v Prekmurju večje načrte.
"Zadeva je zelo počasna. Sadike šele čez tri leta prvič cvetijo, postopek zorenja plodov traja 9 mesecev in potem še postopek fermentacije nekje 4 do 6 mesecev. Če se danes odločimo, da zadevo razširimo, se bomo o rezultatih oz. pridelku pogovarjali nekje čez 4 leta."
Ste že kdaj pokusili čokolado z okusom bučnega olja ali celo prekmurske gibanice? Prav s takimi okusi se ukvarjajo v podeželski čokoladnici, ki jo je v zadnjih naPOTkih – v nedeljski reportaži na Prvem – obiskala Tina Lamovšek. Izvedela pa je tudi, da v znanem tropskem vrtu ne rastejo leorhideje, ampak tudi druga najdražja začimba na svetu – takoj za žafranom.
Po kulinarični navdih v prekmursko čokoladnico in tropski vrt
Po besedah Jasmine Passero Sotošek, lastnice prekmurske podeželske čokoladnice Passero v Tešanovcih ob vznožju Goričkega, ideje pri ustvarjanju čokoladnih izdelkov vedno nastanejo spontano. Navdih skupaj z možem iščeta v menjavanju letnih časov ter lokalnem okolju in tradiciji. Zato tudi čokolada z okusom bučnega olja, bezga, ajde, prekmurske gibanice, jurke in traminca.
"Ljudje so imeli pomisleke predvsem pri pokušanju čokoladnih pralinejev z bučnim oljem, ki pa se je potem izkazal kot eden naših najbolj iskanih izdelkov."
V Tešanovcih so iz rjavo črnega stroka, fermentiranega ploda orhideje iz tropskega vrta Ocean Orchids, naredili tudi vaniljev sladoled. Tehnični direktor omenjenega podjetja iz Dobrovnika Tomaž Jevšnik je povedal, da so lani vzgojili več kot 200 plodov iz treh loncev, v katerih je 13 rastlin. Ker potrošnja vanilje v zahodnem svetu raste in je to za žafranom druga najdražja začimba, pa imajo v Prekmurju večje načrte.
"Zadeva je zelo počasna. Sadike šele čez tri leta prvič cvetijo, postopek zorenja plodov traja 9 mesecev in potem še postopek fermentacije nekje 4 do 6 mesecev. Če se danes odločimo, da zadevo razširimo, se bomo o rezultatih oz. pridelku pogovarjali nekje čez 4 leta."
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov