Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Križnik iz Zveze potrošnikov Slovenije o nedavnem tržnem pregledu sladkovodnih ribogojnic.
Tržni pregled sladkovodnih ribogojnic
Ribe so vir dobro prebavljivih beljakovin, esencialnih maščobnih kislin, mineralov in vitaminov, predvsem vitamina D. Zveza potrošnikov Slovenije je, kot je povedala strokovna sodelavka Nina Križnik, v nedavni tržni pregled vključila 10 slovenskih sladkovodnih ribogojnic. Teh je sicer vseh skupaj pri nas okrog 100, večinoma so to družinski obrati. Ključna ugotovitev je povezana z razliko v ceni za očiščeno postrv v trgovini ali ribogojnici.
"Trgovci ponujajo ribe slovenskih sladkovodnih ribogojnic, ampak so tam občutno dražje, kot če bi jih kupili neposredno v ribogojnici. Za očiščene ribe bi v ribogojnicah odšteli tudi za četrtino manj kot v trgovini, pri filejih pa je ta razlika še občutnejša."
Ribe v vseh pregledanih ribogojnicah so ustrezale merilom za oceno svežine oziroma dvema kriterijema: vonj in videz. Vonj mora biti svež in ne preveč intenziven, riba pa mora imeti tudi svetlečo kožo, trdo mišičje, bistre in črne oči ter živo rdeče škrge.
Nina Križnik iz Zveze potrošnikov Slovenije o nedavnem tržnem pregledu sladkovodnih ribogojnic.
Tržni pregled sladkovodnih ribogojnic
Ribe so vir dobro prebavljivih beljakovin, esencialnih maščobnih kislin, mineralov in vitaminov, predvsem vitamina D. Zveza potrošnikov Slovenije je, kot je povedala strokovna sodelavka Nina Križnik, v nedavni tržni pregled vključila 10 slovenskih sladkovodnih ribogojnic. Teh je sicer vseh skupaj pri nas okrog 100, večinoma so to družinski obrati. Ključna ugotovitev je povezana z razliko v ceni za očiščeno postrv v trgovini ali ribogojnici.
"Trgovci ponujajo ribe slovenskih sladkovodnih ribogojnic, ampak so tam občutno dražje, kot če bi jih kupili neposredno v ribogojnici. Za očiščene ribe bi v ribogojnicah odšteli tudi za četrtino manj kot v trgovini, pri filejih pa je ta razlika še občutnejša."
Ribe v vseh pregledanih ribogojnicah so ustrezale merilom za oceno svežine oziroma dvema kriterijema: vonj in videz. Vonj mora biti svež in ne preveč intenziven, riba pa mora imeti tudi svetlečo kožo, trdo mišičje, bistre in črne oči ter živo rdeče škrge.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov