Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Prvem smo sredi februarja v rubriki Veste, kaj jeste? v okviru serije o vitaminih govorili tudi o vitaminu D. Takrat smo povedali, da so posledice njegovega pomanjkanja: zmanjšana moč mišic, občasni krči, zmanjšana kostna gostota, večje tveganje za zlome, nastanek osteoporoze, na prvo mesto pa smo postavili povečano občutljivost za okužbe. Marca - ob prvem valu epidemije - so se pojavila tudi strokovna mnenja o tem, da je vitamin D lahko učinkovit kot preventiva in tudi kot kurativa pri najhujših posledicah okužb z novim koronavirusom. Zdaj za to obstajajo tudi dokazi.
Asist. Darko Siuka, dr. med., o najnovejši študiji, v kateri so bolnikom s covidom-19 umetno dodajali "sončni vitamin"
Asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog iz UKC Ljubljana je ob prvem valu epidemije covida-19 v nekaterih medijih nastopil z napotki, kako se ubraniti pred novim virusom. Med drugim je poudaril pomen mineralov in vitaminov, ker so že takrat obstajale nekatere študije pozitivnega učinka vitamina D pri okužbah. Od marca se je po svetu izvedlo 47 različnih študij, ki kažejo na vzročno povezanost ali pa jo dokazujejo, kot v primeru prve interventne randomizirane študije v Španiji.
"Vitamin D je podcenjen in zame kot zdravnika ne bi bilo etično, da bi zdaj med epidemijo, ko že obstajajo dokazi o njegovih pozitivnih učinkih, molčal."
Pomanjkanju vitamina so najbolj izpostavljene ogrožene skupine: starostniki, nepokretni in kronični bolniki. V zimskem času sicer kar 80 odstotkov vseh odraslih Slovencev nima dovolj tega vitamina. Obenem so njegov vir redka živila, pa še ta – npr. morska hrana – se redko znajdejo na naših mizah. Vitamin D na ravni države je sicer dodan recimo mleku, vendar, po besedah sogovornika, ne v zadostnih količinah za omenjene učinke. Asist. Darko Siuka, dr. med., zato v zimskem času svetuje nadomeščanje v obliki prehranskega dopolnila.
"To ni čudežno zdravilo, ampak pripomoček, da je imunski sistem z virusom pripravljen opraviti po našem naročilu. To pomeni, da imunski sistem dela za nas."
Na Prvem smo sredi februarja v rubriki Veste, kaj jeste? v okviru serije o vitaminih govorili tudi o vitaminu D. Takrat smo povedali, da so posledice njegovega pomanjkanja: zmanjšana moč mišic, občasni krči, zmanjšana kostna gostota, večje tveganje za zlome, nastanek osteoporoze, na prvo mesto pa smo postavili povečano občutljivost za okužbe. Marca - ob prvem valu epidemije - so se pojavila tudi strokovna mnenja o tem, da je vitamin D lahko učinkovit kot preventiva in tudi kot kurativa pri najhujših posledicah okužb z novim koronavirusom. Zdaj za to obstajajo tudi dokazi.
Asist. Darko Siuka, dr. med., o najnovejši študiji, v kateri so bolnikom s covidom-19 umetno dodajali "sončni vitamin"
Asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog iz UKC Ljubljana je ob prvem valu epidemije covida-19 v nekaterih medijih nastopil z napotki, kako se ubraniti pred novim virusom. Med drugim je poudaril pomen mineralov in vitaminov, ker so že takrat obstajale nekatere študije pozitivnega učinka vitamina D pri okužbah. Od marca se je po svetu izvedlo 47 različnih študij, ki kažejo na vzročno povezanost ali pa jo dokazujejo, kot v primeru prve interventne randomizirane študije v Španiji.
"Vitamin D je podcenjen in zame kot zdravnika ne bi bilo etično, da bi zdaj med epidemijo, ko že obstajajo dokazi o njegovih pozitivnih učinkih, molčal."
Pomanjkanju vitamina so najbolj izpostavljene ogrožene skupine: starostniki, nepokretni in kronični bolniki. V zimskem času sicer kar 80 odstotkov vseh odraslih Slovencev nima dovolj tega vitamina. Obenem so njegov vir redka živila, pa še ta – npr. morska hrana – se redko znajdejo na naših mizah. Vitamin D na ravni države je sicer dodan recimo mleku, vendar, po besedah sogovornika, ne v zadostnih količinah za omenjene učinke. Asist. Darko Siuka, dr. med., zato v zimskem času svetuje nadomeščanje v obliki prehranskega dopolnila.
"To ni čudežno zdravilo, ampak pripomoček, da je imunski sistem z virusom pripravljen opraviti po našem naročilu. To pomeni, da imunski sistem dela za nas."
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Neveljaven email naslov