Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dejavnosti laboratorija za sanitarno mikrobiologijo in sanitarno kemijo Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) bosta že v decembru preneseni na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Cilj je zmanjšanje izgub, ki jih ima IVZ, preživetje združenih laboratorijev pa naj bi bilo zagotovljeno s tem, da mariborski s svojimi storitvami precej zasluži na trgu.
In prav v tem vidijo največjo težavo in grožnjo tudi javnemu zdravju zaposleni in strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja.
Lahko laboratorij, ki pomemben delež dohodkov zasluži na trgu, res ohrani neodvisnost, je združenje dveh javnih laboratorijev racionalno in premišljeno dejanje, kot so prepričani na Ministrstvu za zdravje, ali pa z njim kljub navideznem varčevanju izgubljamo vsi?
Argumenti za združitev
Mojca Gobec, direktorica Direktorata za javno zdravje na MZ in predsednica Sveta zavoda IVZ:
“Laboratorija sta komplementarna, imata primerno usposobljene strokovnjake in z združevanjem bi dosegli sinergijo.”
“V Sloveniji nimamo laboratorija, ki bi izvajal izključno analize za potrebe države in javnega nadzora. Vsi laboratoriji opravljajo tudi delo na trgu, tudi IVZ, seveda obstaja potencialni konflikt interesov, vendar strokovnjaki v laboratorijih morajo biti dovolj velik garant, da se to ne dogaja. Dosedanje izkušnje in inšpekcijski nadzori kažejo, da to drži.”
“Če se odločimo, da bomo dali proračunska sredstva temu laboratoriju samo za to, da obstaja, moramo povedati tudi, kje bomo ta proračunska sredstva odvzeli? Ekonomisti in tuji strokovnjaki so ugotovili, da je združevanje laboratorijev neizbežno. To so naredile številna evropske države. In morda je to le prvi korak pri združevanju tudi druge laboratorijske dejavnosti.”
Argumenti proti združitvi
Nina Pirnat, predstavnica zaposlenih v Svetu zavoda, vodja oddelka za zdravstveno ekologijo IVZ:
“Ukinitev laboratorijev na IVZ pomeni dolgoročno grožnjo za zdravje prebivalstva. Morda ne bomo več vedeli, kakšno pitno vodo pijemo, kakšna živila uživamo, kakšna je naša kozmetika, kakšen je naš zrak…! Laboratorij je bil že leta 1923 ustanovljen prav zato, da bi bil neodvisen.”
“V strokovnost tržnih laboratorijev ne dvomimo, lahko pa vsak, ki ima za to interes, vzorec za preiskavo odvzame tako, da bo dobil za svoje potrebe ugoden rezultat.”
Dr. Darja Barlič Maganja, predstojnica Centra za laboratorijsko dejavnost IVZ:
“S pritiski naročnikov smo se v laboratorijih srečali že nekajkrat. Pred kratkim so slovenska podjetja v preverjanje prinesla rezultate laboratorijskih analiz iz tujega tržnega laboratorija in ker rezultati niso bili skladni, nam je naročnik čez nekaj dni dostavil nov izvid, ki pa je bil skladen. Kapital pritiska tudi preko odvetniških pisarn, ti primeri niso osamljeni, ne pri nas in ne v tujini. Tudi v Nemčiji je zasebni laboratorij skoraj 9 mesecev tajil rezultate analiz, ki so bili neugodni za naročnika in javnost.”
“Če pride do te reorganizacije, lahko tudi mi v prihodnje dvomimo v rezultate, ki nam jih bodo ti laboratoriji sporočali.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Dejavnosti laboratorija za sanitarno mikrobiologijo in sanitarno kemijo Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) bosta že v decembru preneseni na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Cilj je zmanjšanje izgub, ki jih ima IVZ, preživetje združenih laboratorijev pa naj bi bilo zagotovljeno s tem, da mariborski s svojimi storitvami precej zasluži na trgu.
In prav v tem vidijo največjo težavo in grožnjo tudi javnemu zdravju zaposleni in strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja.
Lahko laboratorij, ki pomemben delež dohodkov zasluži na trgu, res ohrani neodvisnost, je združenje dveh javnih laboratorijev racionalno in premišljeno dejanje, kot so prepričani na Ministrstvu za zdravje, ali pa z njim kljub navideznem varčevanju izgubljamo vsi?
Argumenti za združitev
Mojca Gobec, direktorica Direktorata za javno zdravje na MZ in predsednica Sveta zavoda IVZ:
“Laboratorija sta komplementarna, imata primerno usposobljene strokovnjake in z združevanjem bi dosegli sinergijo.”
“V Sloveniji nimamo laboratorija, ki bi izvajal izključno analize za potrebe države in javnega nadzora. Vsi laboratoriji opravljajo tudi delo na trgu, tudi IVZ, seveda obstaja potencialni konflikt interesov, vendar strokovnjaki v laboratorijih morajo biti dovolj velik garant, da se to ne dogaja. Dosedanje izkušnje in inšpekcijski nadzori kažejo, da to drži.”
“Če se odločimo, da bomo dali proračunska sredstva temu laboratoriju samo za to, da obstaja, moramo povedati tudi, kje bomo ta proračunska sredstva odvzeli? Ekonomisti in tuji strokovnjaki so ugotovili, da je združevanje laboratorijev neizbežno. To so naredile številna evropske države. In morda je to le prvi korak pri združevanju tudi druge laboratorijske dejavnosti.”
Argumenti proti združitvi
Nina Pirnat, predstavnica zaposlenih v Svetu zavoda, vodja oddelka za zdravstveno ekologijo IVZ:
“Ukinitev laboratorijev na IVZ pomeni dolgoročno grožnjo za zdravje prebivalstva. Morda ne bomo več vedeli, kakšno pitno vodo pijemo, kakšna živila uživamo, kakšna je naša kozmetika, kakšen je naš zrak…! Laboratorij je bil že leta 1923 ustanovljen prav zato, da bi bil neodvisen.”
“V strokovnost tržnih laboratorijev ne dvomimo, lahko pa vsak, ki ima za to interes, vzorec za preiskavo odvzame tako, da bo dobil za svoje potrebe ugoden rezultat.”
Dr. Darja Barlič Maganja, predstojnica Centra za laboratorijsko dejavnost IVZ:
“S pritiski naročnikov smo se v laboratorijih srečali že nekajkrat. Pred kratkim so slovenska podjetja v preverjanje prinesla rezultate laboratorijskih analiz iz tujega tržnega laboratorija in ker rezultati niso bili skladni, nam je naročnik čez nekaj dni dostavil nov izvid, ki pa je bil skladen. Kapital pritiska tudi preko odvetniških pisarn, ti primeri niso osamljeni, ne pri nas in ne v tujini. Tudi v Nemčiji je zasebni laboratorij skoraj 9 mesecev tajil rezultate analiz, ki so bili neugodni za naročnika in javnost.”
“Če pride do te reorganizacije, lahko tudi mi v prihodnje dvomimo v rezultate, ki nam jih bodo ti laboratoriji sporočali.”
Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Glavna tema plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo glasovanje o potrditvi kandidatke za predsednico Evropske komisije – Ursule von der Layen. Kako se mešajo karte slaba dva meseca po evropskih volitvah, kaj bi (ne)izvolitev pomenila za Slovenijo ter njene interese in kateri so prednostni izzivi, ki čakajo evropske institucije v novem mandatu?
Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja. Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike. Pripravila: Maja Stepančič
Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Cepiva so postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ko nalezljivih bolezni ne vidimo več na cesti, mislimo, da smo jih izkoreninili, pravi dr. Andrea Grignolio, profesor zgodovine medicine in bioetike na italijanski univerzi San Raffaele v Milanu, čeprav se nalezljive bolezni v nižji precepljenosti populacije spet pojavijo. Zakaj je torej kljub velikemu uspehu cepiv v zadnjih letih vse več odpora do njih, kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja, kdo so naturalisti in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet in družabna omrežja, povesta dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.
Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.
Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.
Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.
Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?
Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.
Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.
Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).
Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?
Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.
Neveljaven email naslov