Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uveljavljanje socialnih transferjev

06.12.2011


Ste med tistimi, ki uveljavljajo olajšave za znižano plačilo vrtca, štipendije, socialno pomoč, dodatke, subvencionirane malice, kosila, najemnine? Potem pozor! Po novem letu se obeta nova enotna vloga za pridobitev vseh teh pravic. Na kaj moramo biti pozorni, kakšne prednosti prinaša zakonodaja?

Vabljeni k poslušanju celotnega intervjuja z gostjo Marijo Sajovic z direktorata za socialne zadeve MDDSZ. V pisani besedi smo za vas izbrali le nekaj najbolj perečih vprašanj.

Trinajst pravic ima zdaj skupen enoten obrazec. Kdo naj decembra odda vlogo, če ne želi izgubiti transferjev ali če jih želi dobiti na novo?
Vlogo naj decembra oddajo osebe, posamezniki oziroma družine, ki jim pravice niso priznane že s sedanjimi odločbami, tudi po datumu 1. 1. 2012.  Na enotnem obrazcu se uveljavlja tudi vrtec, otroški dodatek, subvencije za malice in kosila ter prevoze. Tu bi opozorila, da so starši te subvencije verjetno že uveljavljali, tako da, če vlagajo vlogo za otroški dodatek in za vrtec, naj potem hkrati izpolnijo potem le tisto vlogo in točke, ki so potrebne za uveljavljanje otroškega dodatka in vrtca, medtem ko jim točk, s katerimi bi uveljavljali subvencije za malice, kosila, prevoze, torej pravic, ki so jim že priznane, v tem šolskem letu ni potrebno še dodatno glasovati.

Če nekomu junija, julija ali avgusta poteče obstoječa odločba, lahko s tem kaj pridobi?
To je odvisno od več enot, ena je tudi način plačila dohodka. Zdaj se upošteva neto dohodek in ne več bruto. Upoštevalo se bo v določenem delu tudi premoženje, zato je smiselno, da si osebe, ki si želijo uveljavljati olajšave, pogledajo spletno stran ministrstva za delo in si tam preberejo informacije ter si preberejo zakon. Vem, da se to sliši grozno, a tudi strokovni delavci na centru vam ne morejo povedati natančnega izračuna, ker ne razpolagajo z vsemi podatki. Oni bodo lahko te baze podatkov, s katerimi bo v informacijskem sistemu vzpostavljena povezava, pogledali šele na podlagi vloge. To je nujno potrebno zaradi zagotavljanja osebnih podatkov. Zato ne bodite hudi na strokovne sodelavce, če vam bodo pojasnili, da izračuna, kaj se vam bi bolj izplačalo po starem ali novem sistemu, ne bodo mogli narediti.

Vloga je razmeroma dolga, saj je vanjo združenih trinajst dodatkov. Nekdo, ki želi decembra oddati le vlogo za znižano plačilo vrtca, kaj od vseh teh podatkov mora izpolniti?
Prvo poglavje, ki je označeno z rimsko ena (I). Pri rimski številki dve (II) obkrožite, da želite uveljavljati subvencije vrtca. Pod črtami imate navedeno, da navedete priimek in ime otroka za katerega vlagate vlogo za subvencijo. V točki rimska tri g (III g), če želite, uveljavljate, da se pri znižanju plačila vrtca uveljavljajo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo. Nekatere občine priznavajo tudi te druge okoliščine. Tukaj bi poudarila, da je to odvisno od posamezne občine, saj je ona plačnik subvencije

V prejšnji vlogi je bilo za znižano plačilo vrtca potrebno vpisati premoženje od dodatnih nepremičnin, do avtomobilov, zdaj tega ni. Kako boste zdaj ugotavljali premoženje, če pa je toliko točk, ki v pravilniku opredeljujejo, kaj vse sodi notri?
Informacijski sistem na centru za socialno delo bo omogočal povezavo z 44 bazami podatkov. Nekatere izmed teh baz podatkov vsebujejo tudi podatke o premoženju posameznika. Tu bi opozorila, da vaša navedba, da podatka o premoženju ni treba tudi na novo vpisati, ni točna. Mi nimamo povezav za premoženje, ki jih ima posameznik v tujini, kot tudi ne podatkov o posameznikovih dohodkih v tujini. V prihodnosti se bo to preverjalo. Zato je temu namenjena rubrika, v kateri mora posameznik izrecno obkrožiti, ali ima dohodke oziroma premoženje v tujini. Tu bi opozorila, da je tu obvezno, da obkroži NE, če tega premoženja nima, saj mu bodo drugače strokovni delavci vlogo šteli za nepopolno ali pa pozvali k dopolnitvi vloge.

Koliko pa bodo strokovni delavci natančno videli premoženje posameznika?
Videli bodo strukturo premoženja, ki je že zdaj vidna. Tu gre za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige in iz registra nepremičnin pri geodetski upravi RS, kar pomeni, da lahko že zdaj vsak v njih vpogleda, saj so ti podatki javni. Sčasoma bo dejavna tudi vrednost na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Na vlogi ste zapisali, da je izjemno pomemben vrstni red pri denarnih prejemkih. Najprej otroški dodatek, nato denarna socialna pomoč, nato varstveni dodatek, šele četrta je državna štipendija. Kaj se zgodi, če vlagatelj tega ne upošteva?
Če vlagatelj tega vrstnega dela ne upošteva, bi strokovni organ, če ugotovi, da bi bila oseba lahko upravičena do tega prejemka, upošteva fiktivno v izračunani višini, ki bi pripadala osebi, če bi vlogo za to pravico seveda vložila in to pravico uveljavljala.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Uveljavljanje socialnih transferjev

06.12.2011


Ste med tistimi, ki uveljavljajo olajšave za znižano plačilo vrtca, štipendije, socialno pomoč, dodatke, subvencionirane malice, kosila, najemnine? Potem pozor! Po novem letu se obeta nova enotna vloga za pridobitev vseh teh pravic. Na kaj moramo biti pozorni, kakšne prednosti prinaša zakonodaja?

Vabljeni k poslušanju celotnega intervjuja z gostjo Marijo Sajovic z direktorata za socialne zadeve MDDSZ. V pisani besedi smo za vas izbrali le nekaj najbolj perečih vprašanj.

Trinajst pravic ima zdaj skupen enoten obrazec. Kdo naj decembra odda vlogo, če ne želi izgubiti transferjev ali če jih želi dobiti na novo?
Vlogo naj decembra oddajo osebe, posamezniki oziroma družine, ki jim pravice niso priznane že s sedanjimi odločbami, tudi po datumu 1. 1. 2012.  Na enotnem obrazcu se uveljavlja tudi vrtec, otroški dodatek, subvencije za malice in kosila ter prevoze. Tu bi opozorila, da so starši te subvencije verjetno že uveljavljali, tako da, če vlagajo vlogo za otroški dodatek in za vrtec, naj potem hkrati izpolnijo potem le tisto vlogo in točke, ki so potrebne za uveljavljanje otroškega dodatka in vrtca, medtem ko jim točk, s katerimi bi uveljavljali subvencije za malice, kosila, prevoze, torej pravic, ki so jim že priznane, v tem šolskem letu ni potrebno še dodatno glasovati.

Če nekomu junija, julija ali avgusta poteče obstoječa odločba, lahko s tem kaj pridobi?
To je odvisno od več enot, ena je tudi način plačila dohodka. Zdaj se upošteva neto dohodek in ne več bruto. Upoštevalo se bo v določenem delu tudi premoženje, zato je smiselno, da si osebe, ki si želijo uveljavljati olajšave, pogledajo spletno stran ministrstva za delo in si tam preberejo informacije ter si preberejo zakon. Vem, da se to sliši grozno, a tudi strokovni delavci na centru vam ne morejo povedati natančnega izračuna, ker ne razpolagajo z vsemi podatki. Oni bodo lahko te baze podatkov, s katerimi bo v informacijskem sistemu vzpostavljena povezava, pogledali šele na podlagi vloge. To je nujno potrebno zaradi zagotavljanja osebnih podatkov. Zato ne bodite hudi na strokovne sodelavce, če vam bodo pojasnili, da izračuna, kaj se vam bi bolj izplačalo po starem ali novem sistemu, ne bodo mogli narediti.

Vloga je razmeroma dolga, saj je vanjo združenih trinajst dodatkov. Nekdo, ki želi decembra oddati le vlogo za znižano plačilo vrtca, kaj od vseh teh podatkov mora izpolniti?
Prvo poglavje, ki je označeno z rimsko ena (I). Pri rimski številki dve (II) obkrožite, da želite uveljavljati subvencije vrtca. Pod črtami imate navedeno, da navedete priimek in ime otroka za katerega vlagate vlogo za subvencijo. V točki rimska tri g (III g), če želite, uveljavljate, da se pri znižanju plačila vrtca uveljavljajo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo. Nekatere občine priznavajo tudi te druge okoliščine. Tukaj bi poudarila, da je to odvisno od posamezne občine, saj je ona plačnik subvencije

V prejšnji vlogi je bilo za znižano plačilo vrtca potrebno vpisati premoženje od dodatnih nepremičnin, do avtomobilov, zdaj tega ni. Kako boste zdaj ugotavljali premoženje, če pa je toliko točk, ki v pravilniku opredeljujejo, kaj vse sodi notri?
Informacijski sistem na centru za socialno delo bo omogočal povezavo z 44 bazami podatkov. Nekatere izmed teh baz podatkov vsebujejo tudi podatke o premoženju posameznika. Tu bi opozorila, da vaša navedba, da podatka o premoženju ni treba tudi na novo vpisati, ni točna. Mi nimamo povezav za premoženje, ki jih ima posameznik v tujini, kot tudi ne podatkov o posameznikovih dohodkih v tujini. V prihodnosti se bo to preverjalo. Zato je temu namenjena rubrika, v kateri mora posameznik izrecno obkrožiti, ali ima dohodke oziroma premoženje v tujini. Tu bi opozorila, da je tu obvezno, da obkroži NE, če tega premoženja nima, saj mu bodo drugače strokovni delavci vlogo šteli za nepopolno ali pa pozvali k dopolnitvi vloge.

Koliko pa bodo strokovni delavci natančno videli premoženje posameznika?
Videli bodo strukturo premoženja, ki je že zdaj vidna. Tu gre za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige in iz registra nepremičnin pri geodetski upravi RS, kar pomeni, da lahko že zdaj vsak v njih vpogleda, saj so ti podatki javni. Sčasoma bo dejavna tudi vrednost na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Na vlogi ste zapisali, da je izjemno pomemben vrstni red pri denarnih prejemkih. Najprej otroški dodatek, nato denarna socialna pomoč, nato varstveni dodatek, šele četrta je državna štipendija. Kaj se zgodi, če vlagatelj tega ne upošteva?
Če vlagatelj tega vrstnega dela ne upošteva, bi strokovni organ, če ugotovi, da bi bila oseba lahko upravičena do tega prejemka, upošteva fiktivno v izračunani višini, ki bi pripadala osebi, če bi vlogo za to pravico seveda vložila in to pravico uveljavljala.


30.06.2020

Kam sta izginila študentski upor in kritičnost?

Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?


23.06.2020

Letalski promet potrebuje umetno dihanje in masažo srca

Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.


09.06.2020

(Ne)spremenjene razmere na trgu dela po epidemiji

O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?


02.06.2020

Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tako hudo

Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.


26.05.2020

Več Evrope, toda kakšne?

Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.


19.05.2020

Odprtje šol dalo več vprašanj, kot ponudilo odgovorov

O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.


05.05.2020

Samooskrba: Edina pot je pot povezovanja

V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?


28.04.2020

UTD ne sme rušiti občutka pravičnosti

Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.


21.04.2020

Kaj za potrošnike pomeni morebitna uveljavitev vrednotnic

Tisti, ki so imeli pred krizo, ki jo je prinesel novi koronavirus, pri kateri od naših turističnih agencij že vplačano potovanje, se zadnje tedne gotovo sprašujejo, kakšna bo praksa. Bodo dobili povrnjen denar ali pa bodo dobili vrednotnico v enaki vrednosti za uveljavljanje, čemur je naklonjena tudi Evropska komisija. Prav to je tudi ena od tem v predlogu drugega protikoronskega zakona, v katerem se omenja tudi uveljavitev vrednotnic za odpovedane oziroma prestavljene turistične aranžmaje. Več o tem, kako bi vrednotnice, ki so za zdaj le predlog, funkcionirale v praksi sta povedala magistrica Helena Cvikl, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in pravi generalni sekretar pri Združenju turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević.


14.04.2020

Kako bodo obujali za dober mesec močno zastalo nenujno zdravstveno dejavnost?

Danes so se sprostili nekateri ukrepi v zdravstvu. Kako bodo nenujno zdravstveno dejavnost obujali v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem? S kakšnimi zaostanki se soočajo na onkološkem inštitutu? Kateri del zdravstva bo obujen kot zadnji?


10.03.2020

Varnostno-humanitarni izzivi politike Evropske unije

Nekaj več kot 100 dni je minilo od začetka vladanja novih voditeljev institucij Evropske unije. Zdi se kot, da se do zdaj poleg Brexita ni zgodilo nič pretresljivega, potem pa se je nad predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen in druščino razbesnela nekakšna nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji. Kakšno migracijsko politiko je razvijala Evropska unija, da je zdaj mejo s Turčijo še bolj zaprla, kje so v tej zgodbi begunci in migranti, ki so v Turčiji ujeti med vojnami na Bližnjem vzhodu in Grčijo, članico Evropske unije, kjer jih čakajo nehumane razmere? Kaj sploh še pomenijo mednarodni dogovori, konvencije in listine, če se o njih lahko samovoljno odloča država sama? Vroči mikrofon je pripravil Gašper Andrinek. Sogovornici: Mojca Širok in izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko


03.03.2020

Največja neznanka je Janez Janša

Pred potrjevanjem novega predsednika vlade v Državnem zboru s Tomažem Celestino komentiramo interese koalicijskih partnerjev v novi politični konstelaciji. Kaj je pretehtalo pri vzpostavitvi dialoga in kaj lahko od koalicijske pogodbe nove vlade pričakujemo v prihodnjih dveh letih? “Največja neznanka je Janez Janša. Njegova nepredvidljivost. Vsi čakamo trenutek, ko bo škorpijon začutil, da bi pičil žabo, ki ga nese čez vodo. Ali bo uspel zdržati.“ Foto: Bobo


18.02.2020

Peter Jenko, direktor FURS

Finančna uprava je lani pobrala za skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej. To je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v prejšnjih letih. Na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Tudi sicer se kljub splošnemu dvigu ravni davčne kulture v Sloveniji najdejo taki, pri katerih iznajdljivost ne pozna meja, pa naj gre za oddajanje nepremičnin na črno ali skrivanje denarja na računih v tujini. Gost Vročega mikrofona je bil generalni direktor Finančne uprave Peter Jenko, z njim se je pogovarjal Rok Kužel.


11.02.2020

Novi kitajski koronavirus kljub hitrim odzivom trši oreh kot zloglasni Sars pred leti

Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta? V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.


04.02.2020

Kaj prinaša peta generacija mobilnega omrežja?

Že kar nekaj časa vroča tema na tehnološko znanstvenem področju je nova generacija mobilnega omrežja, tako imenovani 5G. Tema se je kmalu pojavila v javnem prostoru in predvsem za nekatere postala precej pereča. Kaj prinaša nova generacija mobilnega omrežja, kateri strahovi so odveč in kdaj ga lahko pričakujemo v Sloveniji?


28.01.2020

Smernice stanovanjske politike

Obetal se nam je nov korak pri urejanju stanovanjske problematike. Osnutek novega stanovanjskega zakona je bil pripravljen, prinašal je nove ukrepe, ki naj bi med drugimi zagotovili tudi več javnih najemnih stanovanj in možnost nakupa pod ugodnejšimi pogoji. Z včerajšnjim odstopom premiera so se ustavile tudi vse aktivnosti z zakonom, zato so na ministrstvu za okolje in prostor odpovedali tudi današnjo udeležbo v Vročem mikrofonu. O smernicah stanovanjske politike z gostjo Mašo Hawlina, članico Zadrugatorja in Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki je del Mreže Stanovanja za vse, Boris Žgajnar.


21.01.2020

Slovenska konkurenčnost

Urad za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji za letos napoveduje 2,8-odstotno gospodarsko rast. Kljub ohlajanju v uradu ugotavljajo, da se je zasebna poraba v začetku zadnjega četrtletja leta 2019 sicer še naprej krepila, povečal se je tudi promet s stanovanji. Kakšni izzivi pa našo državo čakajo v letu brexita in ameriških predsedniških volitev? Kako velik vpliv bo na konkurenčnost gospodarstva imelo zvišanje minimalne plače? Imamo odgovore na vse bolj žgočo problematiko staranja prebivalstva? Na ta in druga vprašanja bo pred vročim mikrofonom Vala 202 odgovarjala direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. FOTO: MMC RTV SLO


14.01.2020

Kako najbolje razvijati mesta

Do decembra 2021 so vse lokalne skupnosti v Sloveniji dolžne vizijo svojega prostorskega razvoja opredeliti z občinskim prostorskim načrtom (OPN). V Mestni občini Koper se je nabralo že več kot sedem tisoč pobud občanov. Ena od iniciativ za razvoj prostora je Automatik delovišče, skupina 20 akterjev z različnih področij, ki si prizadevajo za med seboj povezan razvoj mesta in ustanovitev neodvisnega urbanističnega sveta. Deloval bi kot mediator v povezavi z županom, mestnim urbanistom in javnostjo. Foto: Miran Kambič


07.01.2020

Bo tudi naše zdravje “v akciji”?

Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je kritični opazovalec slovenskega prehranskega trga. Že dolgo opozarja, da nekritično kupujemo hrano s kakovostnega dna, edina zahteva potrošnika je ceneje, v akciji, s popustom. Kakšno hrano uvažamo, kaj se znajde na policah, v kakšni kondiciji je slovensko kmetijstvo, bomo zaradi slabe hrane v prihodnje manj zdravi? Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo


10.12.2019

Za neuspeh in težave si kriv sam!

Družba, v kateri živimo, zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike. Ali družba s svojimi zahtevami vpliva tudi na porast duševnih motenj? Opozarjamo tudi na podcenjevanje stresa, iščemo razloge, ki peljejo v izgorelost, anksioznost in depresijo ter predstavljamo orodja, ki lajšajo pot iz primeža teh težav. Danila Hradil Kuplen gosti psihologinjo Evo Boštjančič, ustanoviteljico društva DAM Emanuelo Malačič Kladnik, učiteljico joge Tino Košir ter psihiatre in psihoterapevte Mojco Zvezdano Dernovšek, Boruta Škodlarja in Mirana Možino.


Stran 19 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov