Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internet je bil nekoč medij, na katerem se je človek počutil varnega. A od tega, kar počneš in objavljaš na spletu, do tega, da to vidijo milijoni, je le en klik. In ta lahko prinese tudi negativne izkušnje. Ali je to dovolj, da se zavemo, da ta drugi svet le ni tako krasen, pa je drugo vprašanje.
Zelo zgovoren podatek: na neki šoli iz okolice Ljubljane se le 16 otrok od 351. ne počuti varnih na družabnih omrežjih, ki jih uporabljajo. Devetošolka Urška Kocutar z Osnovne šole Trnovo pravi, da se sama na spletu počuti varno, saj tam ne išče pozornosti:
“Največji problem je, ker moraš na zelo veliko straneh vpisati ime in priimek, tukaj pa si jaz kdaj kar izmislim in napišem kaj drugega.”
Đulijana Juričič je na trnovski šoli, na kateri so že zelo zgodaj začeli uvajati tehnologije, vodja informacijskih dejavnosti in učiteljica fizike. Imeli so tudi primere, ko so se dekleta gola slikala in potem te fotografije pošiljala okrog. O tem, kako ukrepati, odgovarja: naša vloga je bolj pogovorna.
“Kjer je družinsko okolje urejeno, kjer obstajajo neke vrednote, tam ni problema. Otrok to pokusi, jih dobi po glavi ali po prstih in ugotovi, da je ravnal narobe in bo pazljiv tudi v bodoče v virtualnem življenju. Tam, kjer ni urejenega družinskega okolja, so nevarnosti večje, ker te objave niso povezane samo z objavami samimi, ampak tudi z ostalimi težavami, ki jih otrok ima.”
Seksting je pošiljanje razgaljenih ali golih fotografij samega sebe po mobilnih telefonih ali internetu svojim vrstnikom. Malo manj kot tretjina slovenskih otrok in mladih med 11. do 19. letom se je že slikala brez obleke in sliko posredovala, je pokazala raziskava Mladi na netu 2010.
Osebne, intimne stvari, ki so zanimive za druge, pač hitro zakrožijo. Zato je potreben predvsem varnostni sistem, ki ga vsak najprej postavi sam pri sebi, saj stoodstotne zaščite proti človeški neumnosti računalniki nimajo.
“Zelo veliko boste naredili za svojo zaščito že, če boste namestili požarni zid, protivirusni program, redno posodabljali programe in skrbeli za gesla.”
Tako sodelavec Arnesa in SafeSI Domen Božeglav. Dolgoletna sodelavka SafeSI oziroma projekta Center za varnejši internet Đulijana Juričič opozarja, da je največja težava prav neprimerna objava podatkov. Če se spet vrnemo k mladim, sta tu tudi zasvojenost in drugačen način razmišljanja. Opažajo, da gre pri njih za spremenjeno delovanje možganov, saj niso več sposobni dolgotrajne zbranosti.
Vedno več pa je na internetu tudi nasilja, lahko celo govorimo o tem, da se je s hodnikov in dvorišč preselilo na splet, na družabna omrežja. To se dogaja tudi na Osnovni šoli Trnovo.
“Mislim da je tega več, ker so se razširila tudi socialna omrežja,” pravi devetošolka Urška Kocutar: “Bolje bi morda bilo, če bi bilo tega več na šoli, kjer bi imeli zraven tudi odrasle, ki bi takoj rešili. Na internetu nimaš nikogar in te lahko zmerjajo, kolikor hočejo.”
Domen Božeglav zato družinam (predvsem pa staršem) svetuje: Računalnik imejte v skupnem prostoru, v dnevni sobi. Vseeno pa se je treba zavedati, da je tisto, kar je prepovedano in torej tudi slabo, hkrati tudi najzanimivejše. Pa ne le za mlade.
“Bojim se, da smo odrasli celo slabši kakor naši otroci. Kolegi objavljajo vse, tudi to, kaj se dogaja z njihovimi otroki. Kako sedijo na kahlici, recimo. Nisem prepričan, da bodo otroci, ko bodo stari 14 let, veseli, ko jim bodo sošolci kazali njegovo sliki in dejali, glej tukaj si pa ti kakal, glej kako si imel napete oči. Bodimo odrasli otrokom zgled!”
Ko na spletu enkrat nekaj objavimo, je to zelo težko zbrisati.
“To je kot zobna pasta. Ko jo boste enkrat stisnili iz tube, veste, da jo bo zelo težko stlačiti nazaj. Če ne celo nemogoče.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Internet je bil nekoč medij, na katerem se je človek počutil varnega. A od tega, kar počneš in objavljaš na spletu, do tega, da to vidijo milijoni, je le en klik. In ta lahko prinese tudi negativne izkušnje. Ali je to dovolj, da se zavemo, da ta drugi svet le ni tako krasen, pa je drugo vprašanje.
Zelo zgovoren podatek: na neki šoli iz okolice Ljubljane se le 16 otrok od 351. ne počuti varnih na družabnih omrežjih, ki jih uporabljajo. Devetošolka Urška Kocutar z Osnovne šole Trnovo pravi, da se sama na spletu počuti varno, saj tam ne išče pozornosti:
“Največji problem je, ker moraš na zelo veliko straneh vpisati ime in priimek, tukaj pa si jaz kdaj kar izmislim in napišem kaj drugega.”
Đulijana Juričič je na trnovski šoli, na kateri so že zelo zgodaj začeli uvajati tehnologije, vodja informacijskih dejavnosti in učiteljica fizike. Imeli so tudi primere, ko so se dekleta gola slikala in potem te fotografije pošiljala okrog. O tem, kako ukrepati, odgovarja: naša vloga je bolj pogovorna.
“Kjer je družinsko okolje urejeno, kjer obstajajo neke vrednote, tam ni problema. Otrok to pokusi, jih dobi po glavi ali po prstih in ugotovi, da je ravnal narobe in bo pazljiv tudi v bodoče v virtualnem življenju. Tam, kjer ni urejenega družinskega okolja, so nevarnosti večje, ker te objave niso povezane samo z objavami samimi, ampak tudi z ostalimi težavami, ki jih otrok ima.”
Seksting je pošiljanje razgaljenih ali golih fotografij samega sebe po mobilnih telefonih ali internetu svojim vrstnikom. Malo manj kot tretjina slovenskih otrok in mladih med 11. do 19. letom se je že slikala brez obleke in sliko posredovala, je pokazala raziskava Mladi na netu 2010.
Osebne, intimne stvari, ki so zanimive za druge, pač hitro zakrožijo. Zato je potreben predvsem varnostni sistem, ki ga vsak najprej postavi sam pri sebi, saj stoodstotne zaščite proti človeški neumnosti računalniki nimajo.
“Zelo veliko boste naredili za svojo zaščito že, če boste namestili požarni zid, protivirusni program, redno posodabljali programe in skrbeli za gesla.”
Tako sodelavec Arnesa in SafeSI Domen Božeglav. Dolgoletna sodelavka SafeSI oziroma projekta Center za varnejši internet Đulijana Juričič opozarja, da je največja težava prav neprimerna objava podatkov. Če se spet vrnemo k mladim, sta tu tudi zasvojenost in drugačen način razmišljanja. Opažajo, da gre pri njih za spremenjeno delovanje možganov, saj niso več sposobni dolgotrajne zbranosti.
Vedno več pa je na internetu tudi nasilja, lahko celo govorimo o tem, da se je s hodnikov in dvorišč preselilo na splet, na družabna omrežja. To se dogaja tudi na Osnovni šoli Trnovo.
“Mislim da je tega več, ker so se razširila tudi socialna omrežja,” pravi devetošolka Urška Kocutar: “Bolje bi morda bilo, če bi bilo tega več na šoli, kjer bi imeli zraven tudi odrasle, ki bi takoj rešili. Na internetu nimaš nikogar in te lahko zmerjajo, kolikor hočejo.”
Domen Božeglav zato družinam (predvsem pa staršem) svetuje: Računalnik imejte v skupnem prostoru, v dnevni sobi. Vseeno pa se je treba zavedati, da je tisto, kar je prepovedano in torej tudi slabo, hkrati tudi najzanimivejše. Pa ne le za mlade.
“Bojim se, da smo odrasli celo slabši kakor naši otroci. Kolegi objavljajo vse, tudi to, kaj se dogaja z njihovimi otroki. Kako sedijo na kahlici, recimo. Nisem prepričan, da bodo otroci, ko bodo stari 14 let, veseli, ko jim bodo sošolci kazali njegovo sliki in dejali, glej tukaj si pa ti kakal, glej kako si imel napete oči. Bodimo odrasli otrokom zgled!”
Ko na spletu enkrat nekaj objavimo, je to zelo težko zbrisati.
“To je kot zobna pasta. Ko jo boste enkrat stisnili iz tube, veste, da jo bo zelo težko stlačiti nazaj. Če ne celo nemogoče.”
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Neveljaven email naslov