Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veterinarski inšpektorji so na različnih koncih Slovenije v krmi in mleku našli rakotvorni strup aflatoksin. Nekaterim kmetijam so začasno prepovedali oddajo mleka, poraja pa se vprašanje, zakaj so na prisotnost nevarne snovi v slovenskem mleku prvi opozorili šele tuji strokovnjaki. Pred meseci so odmevali tudi rezultati o slabi kakovosti svežega mleka iz mlekomatov. Lahko verjamemo strokovnjakom, da pijemo zdravo mleko?
Zgodba z aflatoksinom se je začela pred tedni. V italijanski mlekarni so v mleku, ki ga zanje dobavlja kmet iz okolice Bleda, našli nevarni strup. To je bil alarm tudi za slovenske veterinarske inšpektorje, tako da so poostrili nadzor in kmalu res našli aflatoksin tudi pri nas.
“Tudi če nas italijanski kolegi ne bi obvestili bi naš sistem nadzora zagotovo kmalu odkrili sledi aflatoksina. Menim, da veterinarska inšpekcija v okviru danih možnosti dela zelo dobro,” pravi direktorica Veterinarske uprave RS dr. Vida Čadonič Špelič.
Pa vendarle, o sistemu nadzora vsaj nekoliko dvomijo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Sicer diplomatsko, a vendarle pozivajo k pogostejšemu in ostrejšemu nadzoru. Ciril Smrkolj, predsednik KGZS: “Nadzorni sistemi morajo resno funkcionirati, saj gre za varnost potrošnikov. Primeri okužb kažejo, da je v sistemu “od vil do vilic” nekdo opustil ustrezen nadzor.”
Pred nekaj meseci je odmevala analiza vzorcev mleka iz mlekomatov, ki jo je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Rezultati so pokazali, da je kakovost svežega mleka velikokrat tudi slaba, v treh mlekomatih so odkrili celo bakterijo Listeria.
Ciril Smrkolj: Primeri okužb kažejo, da je v sistemu od vil do vilic nekdo opustil ustrezen nadzor. #mleko #aflatoksin bit.ly/mlejko
— Val 202 (@Val202) February 10, 2012
Vida Čadonič Špelič pravi, da sicer ceni delo Zveze potrošnikov Slovenije, a da v primeru omenjene analize skrivajo izvide, saj jih na Vursu kljub pozivom niso nikoli videli.
Izpad dohodkov na koroških kmetijah
Kot poroča naša dopisnica Petra Kos, je na Koroškem zdaj odpravljena prepoved prodaje mleka na vseh kmetijah, kmetje so vrnili sporno krmo Zadrugi in se zdaj za vmesni čas oskrbujejo s svojo lastno. Zadruga je od dobaviteljev skupaj kupila 11 ton krme, v dneh, ko je bil ugotovljen aflatoksin, so od kmetov dobili vrnjenih 123 vreč, z zalogo vred je to 5535 kilogramov, kar pomeni, da so dobro polovico kmetje porabili za krmo. Zadruga jim denar vrnila.
Koroški kmetje so proč zlili dobrih 6000 litrov mleka, kar predstavlja dobrih 2000 evrov izgube, strošek za vzorčenje, ki ga ima zadruga je tudi 2000 evrov, seveda pa je škoda za kmete dolgoročna, odjemalci jim ne zaupajo več….
Kako se je krma okužila, ni povsem jasno. Zelo verjetno je bila nepravilno skladiščena, res pa je, da je trgovanje s krmo za tiste z ustreznimi kapacitetami tudi dober posel. Poleti in zgodaj jeseni je zaradi velike ponudbe cena nižja, sredi zime pa se da zanjo iztržiti več, a vprašanje je, ali je krma pri vseh kmetih vedno pravilno skladiščena.
Epilog
Primeri, kot je italijansko opozorilo o najdbi aflatoksina v mleku slovenskega kmeta, so lahko tudi pozitivni, saj spodbudijo poostren nadzor in morda strnjeno vsaj v teoriji še tako dobro zastavljen sistem, ki pa seveda ni in ne more biti 100-odstotno zanesljiv.
Upati je, da je zgodba z aflatoksinom v slovenski krmi in mleku končana, prav tako se seveda nadejamo, da bodo tudi letošnje analize svežega mleka iz mlekomatov pokazale boljšo kakovost, pa ne glede na to, ali jo bo izvajala veterinarska inšpekcija ali kdo drug.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Veterinarski inšpektorji so na različnih koncih Slovenije v krmi in mleku našli rakotvorni strup aflatoksin. Nekaterim kmetijam so začasno prepovedali oddajo mleka, poraja pa se vprašanje, zakaj so na prisotnost nevarne snovi v slovenskem mleku prvi opozorili šele tuji strokovnjaki. Pred meseci so odmevali tudi rezultati o slabi kakovosti svežega mleka iz mlekomatov. Lahko verjamemo strokovnjakom, da pijemo zdravo mleko?
Zgodba z aflatoksinom se je začela pred tedni. V italijanski mlekarni so v mleku, ki ga zanje dobavlja kmet iz okolice Bleda, našli nevarni strup. To je bil alarm tudi za slovenske veterinarske inšpektorje, tako da so poostrili nadzor in kmalu res našli aflatoksin tudi pri nas.
“Tudi če nas italijanski kolegi ne bi obvestili bi naš sistem nadzora zagotovo kmalu odkrili sledi aflatoksina. Menim, da veterinarska inšpekcija v okviru danih možnosti dela zelo dobro,” pravi direktorica Veterinarske uprave RS dr. Vida Čadonič Špelič.
Pa vendarle, o sistemu nadzora vsaj nekoliko dvomijo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Sicer diplomatsko, a vendarle pozivajo k pogostejšemu in ostrejšemu nadzoru. Ciril Smrkolj, predsednik KGZS: “Nadzorni sistemi morajo resno funkcionirati, saj gre za varnost potrošnikov. Primeri okužb kažejo, da je v sistemu “od vil do vilic” nekdo opustil ustrezen nadzor.”
Pred nekaj meseci je odmevala analiza vzorcev mleka iz mlekomatov, ki jo je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Rezultati so pokazali, da je kakovost svežega mleka velikokrat tudi slaba, v treh mlekomatih so odkrili celo bakterijo Listeria.
Ciril Smrkolj: Primeri okužb kažejo, da je v sistemu od vil do vilic nekdo opustil ustrezen nadzor. #mleko #aflatoksin bit.ly/mlejko
— Val 202 (@Val202) February 10, 2012
Vida Čadonič Špelič pravi, da sicer ceni delo Zveze potrošnikov Slovenije, a da v primeru omenjene analize skrivajo izvide, saj jih na Vursu kljub pozivom niso nikoli videli.
Izpad dohodkov na koroških kmetijah
Kot poroča naša dopisnica Petra Kos, je na Koroškem zdaj odpravljena prepoved prodaje mleka na vseh kmetijah, kmetje so vrnili sporno krmo Zadrugi in se zdaj za vmesni čas oskrbujejo s svojo lastno. Zadruga je od dobaviteljev skupaj kupila 11 ton krme, v dneh, ko je bil ugotovljen aflatoksin, so od kmetov dobili vrnjenih 123 vreč, z zalogo vred je to 5535 kilogramov, kar pomeni, da so dobro polovico kmetje porabili za krmo. Zadruga jim denar vrnila.
Koroški kmetje so proč zlili dobrih 6000 litrov mleka, kar predstavlja dobrih 2000 evrov izgube, strošek za vzorčenje, ki ga ima zadruga je tudi 2000 evrov, seveda pa je škoda za kmete dolgoročna, odjemalci jim ne zaupajo več….
Kako se je krma okužila, ni povsem jasno. Zelo verjetno je bila nepravilno skladiščena, res pa je, da je trgovanje s krmo za tiste z ustreznimi kapacitetami tudi dober posel. Poleti in zgodaj jeseni je zaradi velike ponudbe cena nižja, sredi zime pa se da zanjo iztržiti več, a vprašanje je, ali je krma pri vseh kmetih vedno pravilno skladiščena.
Epilog
Primeri, kot je italijansko opozorilo o najdbi aflatoksina v mleku slovenskega kmeta, so lahko tudi pozitivni, saj spodbudijo poostren nadzor in morda strnjeno vsaj v teoriji še tako dobro zastavljen sistem, ki pa seveda ni in ne more biti 100-odstotno zanesljiv.
Upati je, da je zgodba z aflatoksinom v slovenski krmi in mleku končana, prav tako se seveda nadejamo, da bodo tudi letošnje analize svežega mleka iz mlekomatov pokazale boljšo kakovost, pa ne glede na to, ali jo bo izvajala veterinarska inšpekcija ali kdo drug.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.
Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.
Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen
Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.
Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?
Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.
Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.
Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.
Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.
Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.
Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.
Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Neveljaven email naslov