Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Maskota Zimske univerzijade 2013 je sova. "Je pozitivna in dinamična ter usmerjena v prihodnost," piše na spletnih strani www.maribor2013.eu
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Maskota Zimske univerzijade 2013 je sova. "Je pozitivna in dinamična ter usmerjena v prihodnost," piše na spletnih strani www.maribor2013.eu
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je preverjala Nataša Štefe.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Pred tedni je odmevala izpoved Kranjčanke, ki je več kot teden dni čakala na diagnozo 'razliti slepič'. Opozorila je na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem. Raziskujemo, zakaj so v Kranju še vedno brez radiologa, ki bi opravljal tudi ultrazvočne preiskave. Za nujne primere so dogovorjeni s preobremenjenim zasebnikom. Zato mrzlično iščejo specialiste, tudi v tujini. A se je zataknilo na Ministrstvu za zdravje, kamor so decembra lani poslali vlogo za poklicno kvalifikacijo zdravnice specialistke iz tujine. Komisija o njej še ni odločila, saj imajo 250 takšnih vlog. Na ministrstvu za zdravje priznavajo zaostanke in pojasnjujejo, da vsako vlogo vodijo kot samostojen upravni postopek.
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije. Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Neveljaven email naslov