Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.
Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.
“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?
Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?
Neveljaven email naslov