Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.
Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?
Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?
Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?
Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.
Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.
Neveljaven email naslov