Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kam greš, evro?

21.02.2012


Foto: Flickr

Kriza evra, ki se je razvlekla v nadaljevanko, če ne celo “žajfnico”. Evropski politiki prelagajo milijarde. Kolikor “evrodržav”, toliko mnenj, razlik in različnih rešitev … Tako bi lahko dogajanje ob reševanju valute stare celine v treh povedih opisal laik. Vse pogostejša vprašanja tistih, ki vse skupaj le nemo opazujejo, so zato logična: So naši prihranki, če jih seveda sploh kaj je, varni?

Vprašali smo ekonomista, svetovalca za osebne finance, mladega podjetnika in našo dopisnico, ki dogajanje v Bruslju spremlja od blizu.

Sporočilo evropskih voditeljev Grčiji je jasno – ogromno dela jo še čaka. In dologtrajno bo. Kaj pa sporočilo evropskim državljanom, varčevalcem, potrošnikom?

Da je evro trdna valuta, Evropska unija pa še vedno privlačna za investitorje, evropska birokracija dokazuje s podatki o visokem deležu svetovnih deviznih rezerv, deponiranih v evrih in s tečajem evra v primerjavi z dolarjem, ki je presegel vsa pričakovanja ob uvedbi skupne valute.

Tako pomirjujoče tone iz Bruslja povzema naša dopisnica Erika Štular.

Tudi ob informacijah iz Grčije, da komitenti tamkajšnjih bank dvigujejo svoje prihranke, v drugih državah članicah evroobmočja niso podvomili v varnost svojih vlog. Države Evropske unije v primeru propada banke jamčijo za vloge do 100.000 evrov.

Kljub temu pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in špekulacije, kam z evri z bančnih računov. Ti bodo sicer obstali, lahko pa, če se bo kriza nadaljevala, izgubijo precej vrednosti. A ne (ta trenutek) poceni delnice, ne tuje valute, ne zlato, ne zemlj(išč)a, pa tudi izpraznitev računov niso rešitev.

Nikoli ni dobro imeti celotnega premoženja v eni ‘košari’. To je tako, kot bi imeli v eni košari vsa jajca, potem pa bi nekdo, ko bi vanjo stopil, uničil vse. Razporediti ga je treba po valuti, ročnosti in oblikah.

Podobno kot dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani svetujejo tudi praktiki – svetovalci. Gašper Zorman, Moje premoženje:

Vedno svetujemo, naj imajo stranke na banki predvsem varnostno-rezervni sklad v višini svojih 6. do 36. mesečnih proračunov za stroške. Ostalo pa naj razpršijo – v zlato, delnice, najrazličnejše sklade, tudi zemljišča … Predvsem pa je tako: če nekdo verjame v delnico, mora verjeti tudi v valuto, ker je to med sabo zelo povezano. Če padejo banke, pade tudi vse ostalo.

Slovence, na hitro priučene vlagateljstva, so v kratki zgodovini kapitalizma razvajali predvsem visoki donosi. Zdaj se vsa Evropa bori predvsem za ohranitev vrednosti. Navdušenje nad vlaganji v sklade je tako pri nas hitro uplahnilo, še vedno pa je več takih, ki v finančni inustriji vidijo manj tveganja, kot če bi se posla lotili sami. A so tudi taki.

Če ima kdo presežne prihranke, ki jih ne želi imeti na bančnem računu, naj se preizkusi v podjetništvu iz strasti, naj iz hobija naredi posel. V tem primeru bistveno bolj vpliva na svojo naložbo, kot če bi prepustil denar na milost in nemilost finančnim trgom.

Jugoslav Petkovič je podjetnik že 13 let. Soustanovil je tri internetna podjetja, ki skupaj zaposlujejo že več kot 100 ljudi. Najbolj znana je spletna prodajalna mimovrste.com. Aktivno se je iz njih umaknil, zdaj pomaga predvsem mladim podjetniškim upom. Tudi sam vlaga le presežke in ne življenjskih prihrankov. Svetuje torej posel iz strasti. In s svojim optimizmom tolaži – da si lahko boljšo prihodnost še vedno ustvarimo sami.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Kam greš, evro?

21.02.2012


Foto: Flickr

Kriza evra, ki se je razvlekla v nadaljevanko, če ne celo “žajfnico”. Evropski politiki prelagajo milijarde. Kolikor “evrodržav”, toliko mnenj, razlik in različnih rešitev … Tako bi lahko dogajanje ob reševanju valute stare celine v treh povedih opisal laik. Vse pogostejša vprašanja tistih, ki vse skupaj le nemo opazujejo, so zato logična: So naši prihranki, če jih seveda sploh kaj je, varni?

Vprašali smo ekonomista, svetovalca za osebne finance, mladega podjetnika in našo dopisnico, ki dogajanje v Bruslju spremlja od blizu.

Sporočilo evropskih voditeljev Grčiji je jasno – ogromno dela jo še čaka. In dologtrajno bo. Kaj pa sporočilo evropskim državljanom, varčevalcem, potrošnikom?

Da je evro trdna valuta, Evropska unija pa še vedno privlačna za investitorje, evropska birokracija dokazuje s podatki o visokem deležu svetovnih deviznih rezerv, deponiranih v evrih in s tečajem evra v primerjavi z dolarjem, ki je presegel vsa pričakovanja ob uvedbi skupne valute.

Tako pomirjujoče tone iz Bruslja povzema naša dopisnica Erika Štular.

Tudi ob informacijah iz Grčije, da komitenti tamkajšnjih bank dvigujejo svoje prihranke, v drugih državah članicah evroobmočja niso podvomili v varnost svojih vlog. Države Evropske unije v primeru propada banke jamčijo za vloge do 100.000 evrov.

Kljub temu pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in špekulacije, kam z evri z bančnih računov. Ti bodo sicer obstali, lahko pa, če se bo kriza nadaljevala, izgubijo precej vrednosti. A ne (ta trenutek) poceni delnice, ne tuje valute, ne zlato, ne zemlj(išč)a, pa tudi izpraznitev računov niso rešitev.

Nikoli ni dobro imeti celotnega premoženja v eni ‘košari’. To je tako, kot bi imeli v eni košari vsa jajca, potem pa bi nekdo, ko bi vanjo stopil, uničil vse. Razporediti ga je treba po valuti, ročnosti in oblikah.

Podobno kot dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani svetujejo tudi praktiki – svetovalci. Gašper Zorman, Moje premoženje:

Vedno svetujemo, naj imajo stranke na banki predvsem varnostno-rezervni sklad v višini svojih 6. do 36. mesečnih proračunov za stroške. Ostalo pa naj razpršijo – v zlato, delnice, najrazličnejše sklade, tudi zemljišča … Predvsem pa je tako: če nekdo verjame v delnico, mora verjeti tudi v valuto, ker je to med sabo zelo povezano. Če padejo banke, pade tudi vse ostalo.

Slovence, na hitro priučene vlagateljstva, so v kratki zgodovini kapitalizma razvajali predvsem visoki donosi. Zdaj se vsa Evropa bori predvsem za ohranitev vrednosti. Navdušenje nad vlaganji v sklade je tako pri nas hitro uplahnilo, še vedno pa je več takih, ki v finančni inustriji vidijo manj tveganja, kot če bi se posla lotili sami. A so tudi taki.

Če ima kdo presežne prihranke, ki jih ne želi imeti na bančnem računu, naj se preizkusi v podjetništvu iz strasti, naj iz hobija naredi posel. V tem primeru bistveno bolj vpliva na svojo naložbo, kot če bi prepustil denar na milost in nemilost finančnim trgom.

Jugoslav Petkovič je podjetnik že 13 let. Soustanovil je tri internetna podjetja, ki skupaj zaposlujejo že več kot 100 ljudi. Najbolj znana je spletna prodajalna mimovrste.com. Aktivno se je iz njih umaknil, zdaj pomaga predvsem mladim podjetniškim upom. Tudi sam vlaga le presežke in ne življenjskih prihrankov. Svetuje torej posel iz strasti. In s svojim optimizmom tolaži – da si lahko boljšo prihodnost še vedno ustvarimo sami.


10.12.2013

Socialna stiska v Mariboru: V primežu deložacij

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


05.12.2013

Meteorne vode in kanalizacija - Kako bodo občine preračunavale strešne in parkirne površine za posamezne plačnike ter koliko bo to prizadelo gospodarske subjekte?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


03.12.2013

Evropski vozniki - povsod?!

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


28.11.2013

Sporni najem Predjamskega gradu?

Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.


26.11.2013

Kdo smo in kaj nam je, da kupujemo vozniška dovoljenja?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


21.11.2013

Se bo še splačalo biti honorarec?

Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.


19.11.2013

Kaj prinaša Zakon o enotni ceni knjige?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


14.11.2013

Zaposlovanje mladih?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


12.11.2013

Kam greš, Evropa? Kaj je sploh še ostalo od Evrope, nekoč združene za mir in blaginjo?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


07.11.2013

Od katastrofalnih poplav na Dravi je minilo leto dni

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


05.11.2013

Spremembe v financiranju strank

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


29.10.2013

Motnje hranjenja med vse mlajšimi dekleti in fanti

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


24.10.2013

Varčevanje za starost? Nujno! A kako?

Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?


22.10.2013

Socialna država. Jo moderniziramo ali ukinjamo?

Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?


17.10.2013

Nepremičninski davek

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


15.10.2013

Tanke cigarete na tankem ledu

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


10.10.2013

Bolni državljani, bolna država - na čem slonijo finančne in druge spremembe v zdravstvu?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


08.10.2013

Vozi me vlak po drugem tiru?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


03.10.2013

Prevarani iz Nemčije

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


01.10.2013

Še več doplačil za zdravila?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


Stran 38 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov