Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda humanitarno pomoč potrebujejo tudi naše banke, a nikakor ne na račun socialno ogroženih državljanov!
Vse več je primerov, ko banke zaradi dolgov in blokiranih računov komitentov zadržujejo ali celo ne izplačajo socialnih transferjev in predvsem humanitarne pomoči različnih organizacij in posameznikov.
“Rekli so mi, ja, je zakon, je pa tudi minus na vašem račun. Denarja vam ne bomo izplačali”
Denarna pomoč, ki omogoča preživetje, naj bi bila izvzeta iz izvršb, toda banke imajo drugačno interpretacijo zakonov! Je res normalno, da država in dobri ljudje najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele na to pa pride na vrsto preživetje? Gre za še eno luknjo v zakonodaji očitno le še na papirju socialne države?
Ko banka zadrži socialno pomoč …
Zgodba Ljubljančanke srednjih let slika žalostno usodo številnih Slovenk in Slovencev, ki so se v gospodarski krizi znašli na robu preživetja. Z možem, ki je bil kot samostojni podjetnik podizvajalec v gradbeniških poslih, sta solidno živela.
Toda v zadnjih mesecih se je njuno življenje sesulo, možu so dolžna številna gradbena podjetja, Ljubljančanka je izgubila službo. Ostali pa so dolgovi.
Poslušalki so denar izplačali šele po posredovanju Centra za socialno delo in humanitarne organizacije, ki sta napisali posebni potrdili.
Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tam pa so nam pojasnili, da pravico do socialne pomoči ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta določa, da mora biti upravičencem zagotovljena denarno-socialna pomoč za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanju je denarna socialna pomoč, ki posamezniku omogoča preživetje, izvzeta iz izvršbe.
@Val202 Seveda, saj niso Robini Hood-i. Pravi lopovi nimajo razvitega socialnega čuta, hehe
— Ivo Frbežar (@IvoFridolin) March 1, 2012
A na bankah menijo drugače. Iz banke Slovenije sporočajo, da ko komitent v pogodbi privoli, da svoje zapadle terjatve poravna iz sredstev, ki jih ima na svojem računu, banka ni dolžna upoštevati nobenih omejitev.
Komitenti se strinjajo?!
“Komitenti največkrat banki vnaprej podajo svoje soglasje, da lahko banka poravna svoje terjatve do njih iz vseh sredstev, ki jih prejmejo na svoj račun, ne glede na izvor teh sredstev,” pišejo iz Banke Slovenije.
Pravijo tudi, da komitenti bank zmotno pričakujejo, da bodo tudi pri neposrednem pogodbenem odnosu z banko in pri svoji izrecno izjavljeni volji glede načina poplačevanja zapadlih obveznosti zaščiteni z zakonodajo, ki ureja vodenje izvršbe.
“Početje bank je nesprejemljivo”
Nasprotno je odvetnica Nina Zidar Klemenčič prepričan, da je početje bank jnesprejemljivo: “Ljudje naj poiščejo pravno pomoč!”
V dobro državljanov v stiski, države in vseh, ki pomagajo pomoči potrebnim, pozivamo banke in ustrezne institucije, da spoštujejo zakonodajo tudi v praksi, če so že človeški občutki za solidarnost izgubljeni v krvavem kapitalizmu.
Da država in dobri ljudje s socialnimi sredstvi in humanitarno pomočjo najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele potem pa pride na vrsto preživetje, ni prav. A očitno gre za še eno luknjo v očitno le še na papirju socialne države …
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Morda humanitarno pomoč potrebujejo tudi naše banke, a nikakor ne na račun socialno ogroženih državljanov!
Vse več je primerov, ko banke zaradi dolgov in blokiranih računov komitentov zadržujejo ali celo ne izplačajo socialnih transferjev in predvsem humanitarne pomoči različnih organizacij in posameznikov.
“Rekli so mi, ja, je zakon, je pa tudi minus na vašem račun. Denarja vam ne bomo izplačali”
Denarna pomoč, ki omogoča preživetje, naj bi bila izvzeta iz izvršb, toda banke imajo drugačno interpretacijo zakonov! Je res normalno, da država in dobri ljudje najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele na to pa pride na vrsto preživetje? Gre za še eno luknjo v zakonodaji očitno le še na papirju socialne države?
Ko banka zadrži socialno pomoč …
Zgodba Ljubljančanke srednjih let slika žalostno usodo številnih Slovenk in Slovencev, ki so se v gospodarski krizi znašli na robu preživetja. Z možem, ki je bil kot samostojni podjetnik podizvajalec v gradbeniških poslih, sta solidno živela.
Toda v zadnjih mesecih se je njuno življenje sesulo, možu so dolžna številna gradbena podjetja, Ljubljančanka je izgubila službo. Ostali pa so dolgovi.
Poslušalki so denar izplačali šele po posredovanju Centra za socialno delo in humanitarne organizacije, ki sta napisali posebni potrdili.
Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tam pa so nam pojasnili, da pravico do socialne pomoči ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta določa, da mora biti upravičencem zagotovljena denarno-socialna pomoč za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanju je denarna socialna pomoč, ki posamezniku omogoča preživetje, izvzeta iz izvršbe.
@Val202 Seveda, saj niso Robini Hood-i. Pravi lopovi nimajo razvitega socialnega čuta, hehe
— Ivo Frbežar (@IvoFridolin) March 1, 2012
A na bankah menijo drugače. Iz banke Slovenije sporočajo, da ko komitent v pogodbi privoli, da svoje zapadle terjatve poravna iz sredstev, ki jih ima na svojem računu, banka ni dolžna upoštevati nobenih omejitev.
Komitenti se strinjajo?!
“Komitenti največkrat banki vnaprej podajo svoje soglasje, da lahko banka poravna svoje terjatve do njih iz vseh sredstev, ki jih prejmejo na svoj račun, ne glede na izvor teh sredstev,” pišejo iz Banke Slovenije.
Pravijo tudi, da komitenti bank zmotno pričakujejo, da bodo tudi pri neposrednem pogodbenem odnosu z banko in pri svoji izrecno izjavljeni volji glede načina poplačevanja zapadlih obveznosti zaščiteni z zakonodajo, ki ureja vodenje izvršbe.
“Početje bank je nesprejemljivo”
Nasprotno je odvetnica Nina Zidar Klemenčič prepričan, da je početje bank jnesprejemljivo: “Ljudje naj poiščejo pravno pomoč!”
V dobro državljanov v stiski, države in vseh, ki pomagajo pomoči potrebnim, pozivamo banke in ustrezne institucije, da spoštujejo zakonodajo tudi v praksi, če so že človeški občutki za solidarnost izgubljeni v krvavem kapitalizmu.
Da država in dobri ljudje s socialnimi sredstvi in humanitarno pomočjo najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele potem pa pride na vrsto preživetje, ni prav. A očitno gre za še eno luknjo v očitno le še na papirju socialne države …
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Po nekajmesečnem iskanju recepta za najprimernejšo obliko odpisa dolgov socialno najšibkejšim je zdaj zakon sprejet. Kdo bo lahko po prvem avgustu zaprosil za odpis, za katere dolgove bo mogoč, kako bo ta potekal, zakaj do odpisa niso upravičeni vsi, ki živijo pod pragom revščine in do kakšne mere bodo dolgovi res odpisani? Gostja Vročega mikrofona je bila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Zavod za zaposlovanje RS, osrednja ustanova na trgu dela, ima skoraj 1000 zaposlenih, 1300 objav prostih delovnih mest vsak dan, več kot 300 milijonov evrov na leto za delovanje. Le kako je mogoče, da ob takih številkah učinkovitost osrednje ustanove na trgu dela šepa? Res je, da je zavod del sistema, ki je izrazito odvisen od splošne gospodarske in družbene situacije in tudi drži, da je zelo pod vplivom politike vlade in odvisen od odmere proračunskih sredstev. Zato ni čudno, da je bil v konjunkturi zelo uspešen, v krizi bistveno manj. Številni od 112.385 brezposelnih pravijo, da je Zavod bolj samemu sebi namen.
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Poslanci bodo v kratkem odločali o tem, ali naj ljudem iz socialnega dna z zakonsko zaščito omogočijo, da jim kljub dolgovom na računih ostane vsaj minimalni znesek za preživetje. Še naprej pa bodo lahko tudi zaradi že za nekaj sto evrov dolga izgubili stanovanje, kajti med spremembami Zakona o izvršbi in zavarovanju ni takih, ki bi preprečile izvršbe na nepremičnine. Zakaj zakonodaja dovoli, da lastniki izgubijo dom za minimalne zneske in postanejo socialni problem, ki to isto državo nato vsak mesec stane veliko več?
25 let zaščite slovenskih potrošnikov je povezanih z Zvezo potrošnikov Slovenije, ki je v preteklosti postavila kar nekaj mejnikov pri dojemanju pravic varčevalcev in kupcev. Kje smo danes? Politike zaščite potrošnikov v Sloveniji skorajda ni, že dosežena raven se je močno znižala, država se loteva horuk akcij, Zveza potrošnikov Slovenije je oslabljena. O potrošniških pravicah z Bredo Kutin v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202.
V Studiu 14 Radia Slovenija smo v torek organizirali javno razpravo z naslovom: “Laibach – v Londonu Slovenci, v Sloveniji tujci”, kjer so predlagatelji zakona, glasbeniki, strokovna javnost in poznavalci medijske krajine soočili mnenja o dveh najbolj spornih točkah novele zakona – novi opredelitvi slovenske glasbe in pomenu kvot za predvajanje vsaj 20 odstotkov te glasbe med 6. in 22. uro vsak dan.
Slovenija že več kot desetletje snuje zakon o dolgotrajni oskrbi. Reformi sistema dolgotrajne oskrbe se ne bomo mogli izogniti, do konca leta jo zdaj od nas pričakuje tudi Evropska komisija. Zakaj se kljub neverjetni počasnosti pri sprejemanju reforme nekateri še vedno bojijo prehitrih sprememb pri prehodu iz institucionalne oskrbe na večji poudarek na pomoči na domu? Kje bomo našli sredstva za delovanje sistema? Bo prej treba sprejeti odločitev o reformi zdravstvenega zavarovanja? Medtem pa 20 tisoč ljudi še vedno biva v ustanovah, kot so domovi za stare, čeprav bi ob urejenem sistemu številni od njih lahko živeli doma.
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Kakšna je resnična solidarnost, ki jo naša država izkazuje do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, nasiljem in zakaj begunci bežijo tudi pred sistemom pri nas? Kdo bo predstavljal kolaterarno škodo vojaških akcij v begunski krizi? Kaj prinaša kriminalizacija beguncev, ki se zaostruje v razpravah o sistemu kvot? Med vojno v Jugoslaviji je bilo v Sloveniji tudi do 70.000 beguncev. Zakaj se danes tako bojimo, če bi morali odpreti vrata nekaj desetim ali stotim?
Neveljaven email naslov