Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Točno “pol-pol” nas je – Slovencev in Slovenk. V državnem zboru imamo največ poslank doslej, pa še vedno le tretjino. Imamo pa zato precej več visoko izobraženih. Leta 2010 smo dobili slabi dve tretjini diplomantk in le dobro tretjino diplomantov.
Še leta 1900 so moški iz akademskih krogov na Slovenskem modrovali:
“Žensko znanstveno delo je za človeško družbo brez vsake koristi, ker je naporno duševno delo nasprotno naravnim funkcijam ženskega telesa, ker je silno škodljivo prvi in najvažnejši nalogi žene – roditi zdrave in krepke otroke.“
Učenje je bilo dolgo domena moških, danes ugotavljajo, da je učiteljski poklic feminiziran. Drugače pa je, kot rečeno, z znanostjo – ne le v začetku prejšnjega stoletja, še 40 let nazaj je veljala za trdnjavo, ki so jo več tisočletij gradili izključno moški.
Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani se z ženskimi študijami, specializirano pa tudi z ženskami v znanosti, ukvarja že več desetletij.
Stereotipi o ženskah so pogosti. Brez kakšrnekoli podkrepitve. Ustvarjanje izključno moških domen tudi, ne le v znanosti. Povsod. Marsikatero “moško” delo seveda lahko opravlja tudi ženska. To dokazuje Tina Marinšek, pevka skupine Tabu in študentka kamnoseštva. Sama pravi, da ni nič narobe, če kaj v družbi ostane izključno moška domena, ne nasprotuje niti nekaterim tipičnim delitvam nalog. Pravi, da se lahko moški in ženske tudi delijo in razlikujejo. Bolj važno je, pravi, da se tudi dopolnjujejo.
Dejstva so dejstva: V celotnem gospodarstvu Evropske unije ženske povprečno zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški. Zato imajo tudi nižje pokojnine. In zato je revščina med upokojenkami višja, kot med upokojenci. Hkrati pa kar 80 odstotkov družinskih proračunov razporejajo ženske. In to zelo uspešno, kažejo ankete. Mednarodne raziskave pa kažejo, da ženske prej, uspešneje in v večjem številu zaključijo študij. In da so tudi kakovostno njihove diplome boljše. Kar se pozna tudi pri kariernih izzivih.
Vseeno pa pri nas le šest odstotkov največjih in najpomembnejših podjetij vodijo ženske. In le v desetini teh podjetij so v ožjih vodstvih. Tretjina vseh slovenskih družb nima niti ene ženske v nobenem od svojih organov.
“Čas je za spremembe.”
Tako redke slovenske managerke. Če so kvote, ki so zbujale precej skepse, delovale v politiki, lahko tudi v podjetništvu. Sekcija managerk pri slovenskem Zduženju Manager jih zato zahteva, povzema njihove letošnje sporočilo Sonja Šmuc, predsednica sekcije.
Slovenske managerke bodo pripravile tudi register sposobnih, na izzive pripravljenih kolegic. Podatki iz tujine namreč kar kličejo po tem.
Na Finskem mora vsaka javna delniška družba javno pojasnjevati razloge, zakaj v upravi nima vsaj ene ženske. Na Švedskem so sprejeli priporočilo o spolno uravnoteženih upravah. Na Poljskem so mu dodali tudi priporočilo o “emancipiranih” nadzornih sveih. Na Nizozemskem so se podjetja v veliki večini kar sama odločila za ukrepe in o njih stalno poročajo minstrici za emancipacijo. Podobno je na Danskem. Norveška je zakonsko določila, da mora biti najmanj 40 odstotkov vsakega spola v upravi vsakega javnega podjetja. Če ni tako, podjetje kaznujejo ali razpustijo. Podobno je na Islandiji, v Franciji, pa tudi Španiji, le da tam neupoštevanje kaznujejo z dodelitvijo manj javnih sredstev.
V Veliki Britaniji mora čez tri leta 350 največjih podjetij imeti v upravah vsaj četrtino žensk, sicer bodo kvote uzakonili. Mimogrede: na Otoku v višjem srednjem managementu ženske že zaslužijo več, kot moški.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Točno “pol-pol” nas je – Slovencev in Slovenk. V državnem zboru imamo največ poslank doslej, pa še vedno le tretjino. Imamo pa zato precej več visoko izobraženih. Leta 2010 smo dobili slabi dve tretjini diplomantk in le dobro tretjino diplomantov.
Še leta 1900 so moški iz akademskih krogov na Slovenskem modrovali:
“Žensko znanstveno delo je za človeško družbo brez vsake koristi, ker je naporno duševno delo nasprotno naravnim funkcijam ženskega telesa, ker je silno škodljivo prvi in najvažnejši nalogi žene – roditi zdrave in krepke otroke.“
Učenje je bilo dolgo domena moških, danes ugotavljajo, da je učiteljski poklic feminiziran. Drugače pa je, kot rečeno, z znanostjo – ne le v začetku prejšnjega stoletja, še 40 let nazaj je veljala za trdnjavo, ki so jo več tisočletij gradili izključno moški.
Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani se z ženskimi študijami, specializirano pa tudi z ženskami v znanosti, ukvarja že več desetletij.
Stereotipi o ženskah so pogosti. Brez kakšrnekoli podkrepitve. Ustvarjanje izključno moških domen tudi, ne le v znanosti. Povsod. Marsikatero “moško” delo seveda lahko opravlja tudi ženska. To dokazuje Tina Marinšek, pevka skupine Tabu in študentka kamnoseštva. Sama pravi, da ni nič narobe, če kaj v družbi ostane izključno moška domena, ne nasprotuje niti nekaterim tipičnim delitvam nalog. Pravi, da se lahko moški in ženske tudi delijo in razlikujejo. Bolj važno je, pravi, da se tudi dopolnjujejo.
Dejstva so dejstva: V celotnem gospodarstvu Evropske unije ženske povprečno zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški. Zato imajo tudi nižje pokojnine. In zato je revščina med upokojenkami višja, kot med upokojenci. Hkrati pa kar 80 odstotkov družinskih proračunov razporejajo ženske. In to zelo uspešno, kažejo ankete. Mednarodne raziskave pa kažejo, da ženske prej, uspešneje in v večjem številu zaključijo študij. In da so tudi kakovostno njihove diplome boljše. Kar se pozna tudi pri kariernih izzivih.
Vseeno pa pri nas le šest odstotkov največjih in najpomembnejših podjetij vodijo ženske. In le v desetini teh podjetij so v ožjih vodstvih. Tretjina vseh slovenskih družb nima niti ene ženske v nobenem od svojih organov.
“Čas je za spremembe.”
Tako redke slovenske managerke. Če so kvote, ki so zbujale precej skepse, delovale v politiki, lahko tudi v podjetništvu. Sekcija managerk pri slovenskem Zduženju Manager jih zato zahteva, povzema njihove letošnje sporočilo Sonja Šmuc, predsednica sekcije.
Slovenske managerke bodo pripravile tudi register sposobnih, na izzive pripravljenih kolegic. Podatki iz tujine namreč kar kličejo po tem.
Na Finskem mora vsaka javna delniška družba javno pojasnjevati razloge, zakaj v upravi nima vsaj ene ženske. Na Švedskem so sprejeli priporočilo o spolno uravnoteženih upravah. Na Poljskem so mu dodali tudi priporočilo o “emancipiranih” nadzornih sveih. Na Nizozemskem so se podjetja v veliki večini kar sama odločila za ukrepe in o njih stalno poročajo minstrici za emancipacijo. Podobno je na Danskem. Norveška je zakonsko določila, da mora biti najmanj 40 odstotkov vsakega spola v upravi vsakega javnega podjetja. Če ni tako, podjetje kaznujejo ali razpustijo. Podobno je na Islandiji, v Franciji, pa tudi Španiji, le da tam neupoštevanje kaznujejo z dodelitvijo manj javnih sredstev.
V Veliki Britaniji mora čez tri leta 350 največjih podjetij imeti v upravah vsaj četrtino žensk, sicer bodo kvote uzakonili. Mimogrede: na Otoku v višjem srednjem managementu ženske že zaslužijo več, kot moški.
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden
Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".
Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?
Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih
Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Neveljaven email naslov