Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Varčevanje s finančnim ministrom - dr. Janez Šušteršič

10.04.2012


Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.

Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”

Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.

O upokojevanju v javnem sektorju?
Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.

Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:

Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.

V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”

Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”

Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.

Vabljeni k poslušanju intervjuja!

 


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Varčevanje s finančnim ministrom - dr. Janez Šušteršič

10.04.2012


Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.

Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”

Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.

O upokojevanju v javnem sektorju?
Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.

Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:

Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.

V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”

Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”

Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.

Vabljeni k poslušanju intervjuja!

 


23.10.2014

Ebola! Česa nas mora biti strah?

Dobrega pol leta je minilo, odkar je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone ponovno izbruhnil virus ebole. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da se je treba virusa lotiti resno in predvsem pri viru, a ukrepi so se praktično začeli šele, ko so se okužili prvi Evropejci in Američani. Takrat je ebola na hitro postala svetovna grožnja, ne zgolj zdravstvena, temveč tudi ekonomska in politična. Veliko hitreje kot virus se je po svetu začela širiti panika, politiki so začeli groziti z zapiranjem meja, dežurni teoretiki zarot pa so nas počasi začeli pripravljati na konec sveta. Nas mora biti res strah? In predvsem česa? Virusa ebole, napačnega ukrepanja ob izbruhu ali panike, ki nastaja ob vsem skupaj?


21.10.2014

Bo denar za smučarski pokal?

V vročem mikrofonu smo se spraševali, ali bo denar za smučarski pokal? Sponzorji se namreč umikajo in na vidiku ni nikogar, ki bi lahko rešil slovensko alpsko smučanje. Spomnimo, Slovenija se je nekoč ponašala z nazivom smučarska nacija.


16.10.2014

Trgovina z ljudmi

V vročem mikrofonu smo perd 18. oktobrom, ko obeležujemo dan boja proti trgovini z ljudmi z gostoma razkrivali, kako prisoten je ta pereč problem v Sloveniji.


14.10.2014

Podiranje novo zgrajene bioplinarne

V Pirničah podirajo na novo zgrajeno bioplinarno, v katero je investitor vložil več kot 6 milijonov evrov. Tako inšpektorji kot civilna iniciativa trdijo, da je investitor gradil v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Investitor seveda zatrjuje drugače.


09.10.2014

Tudi novinarje preganjajo, mar ne?

“Ne morem lagati, ne letos, ne lan’. Kdor noče me brati, naj dene me stran.” Tako je na kritike odgovarjal prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik. Kako se na kritike in pritiske slovenski novinarji odzivajo danes? Na vprašanja odgovarjajo Anuška Delič, Tone Hočevar in Boris Vezjak.


07.10.2014

(Ne)akreditirani študijski programi

V tokratnem vročem mikrofonu bomo spregovorili o nedavni aferi (ne)akreditiranih univerzitetnih študijskih programov, ki je med študenti povzročila nezaupanje v slovenski visokošolski sistem. Po tem, ko so nepravilnosti ugotovili na Univerzi na Primorskem, se je pokazalo, da tudi ljubljanska univerza ni ravnala po zakonu in tudi sama vpisovala študente v neakreditirane programe. Sprašujemo se, kaj za študente pomeni dokončati (ne)akreditirani študijski program, kako bodo težavo rešile posamezne fakultete, univerze in ministrstvo in kdo je sploh kriv za nastalo situacijo.


02.10.2014

Ko te občina zadolži za več kot tisočaka ...

Je zadolževanje občin problematično? V pretežni večini občin ni – ker poznajo in predvsem upoštevajo zakon, ker vedo za “fiskalno pravilo” in ker zmožnostim prilagajajo apetite. A brez izjem seveda ne gre – šest jih je. Svoje občane so zadolžile vsaka za več kot tisočaka … njihovi župani in svetniki pa ravnajo v smislu: “kaj nam pa morejo”. A ni vseeno, ker gre za naš denar.


30.09.2014

Dela in zastoji na primorski avtocesti

Dela na avtocesti pri Uncu so odrezala Primorsko. Je to cena za obnovljeno in pretočno avtocesto, so za zastoje krivi vozniki ali so obnovitvena dela napačno načrtovana in je prometna ureditev neprimerna? V Vročem mikrofonu Franc Skok, član uprave Darsa.


25.09.2014

Lokalne volitve

Še dober teden je do lokalnih volitev. Na županskih stolčkih bo kot kažejo javnomnenjske ankete ostala večina tudi tistih županov, ki so jih povezovali s takšnimi ali drugačnimi nemoralnimi ali celo korupcijskimi dejanji.


23.09.2014

Vodena vadba starejših

“Ko sem šla v pokoj, sem povsem popustila. Težko je bilo priti s Tromostovja do pošte.” Gospa Polona se je pred tedni odločila, da se bo po letih neaktivnosti spet začela gibati in ukvarjati s športom. Je izjema ali pravilo? So vodene športne dejavnosti za starejše predrage, neprilagojene, preglasne, preveč intenzivne? In so sploh zdrave?


18.09.2014

Črpanje evropskih sredstev

Pred lokalnimi volitvami se sprašujemo, koliko bi morali županski kandidati vedeti o zapletenem svetu črpanja evropskih sredstev, brez katerih bodo težko uresničili svoje obljube?


16.09.2014

Škotska pred dnevom D

Škotska se v četrtek na referendumu odloča o tem, ali bo postala samostojna ali še naprej ostaja v Združenem Kraljestvu. Zadnje dni, ko je postala verjetna tudi zmaga zagovornikov samostojnosti, so se zato začela postavljati tudi vprašanja, ki prej niso bila toliko aktualna. Kaj bi se zgodilo s Škotskim članstvom v EU, katero valuto bi Škoti uporabljali. Kakšen je utrip na Škotskem dva dni pred referendumom, česa se bojijo in česa veselijo? Ter predvsem – ali lahko škotski referendum vpliva na procese osamosvajanja v drugih podobnih primerih, predvsem v Kataloniji?


11.09.2014

Lokalne volitve

Včeraj se je uradno iztekel rok za vložitev kandidatur za letošnje lokalne volitve. Uradno bodo kandidati za župane ter mestne in občinske svete znani najkasneje prihodnji petek, so pa že zdaj znani izzivi, ki lokalno samoupravo čakajo tudi pod novimi ali starimi župani. Jasno je, da je učinkovitost številnih občin nižja tudi zaradi kadrovskega primanjkljaja, predvsem pa bi po mnenju Boštjana Brezovnika iz mariborske pravne fakultete občine svoje naloge lahko v popolnosti opravile šele z vpeljavo druge ravni lokalne samouprave, kot so denimo pokrajine. S čim se bodo spopadli novo imenovani župani?


09.09.2014

Koliko stane državljanstvo?

Evropske države so za zmanjševanje svojih finančnih primanjkljajev zadnja leta začele iskati bolj inovativne in hkrati sporne načine. Možnost prodaje potnega lista za denar ali neposredne naložbe so doslej prek najrazličnejših »investicijskih programov« ponujale predvsem karibske državice, v zadnjih letih pa so model kopirale tudi nekatere članice EU; najbolj razvpit je primer Malte, o tovrstnem privabljanju tujih investicij ravno zdaj intenzivno razmišljajo tudi Hrvaškem. Ali o tem razmišljamo tudi v pri nas? Koliko stane slovensko državljanstvo? In predvsem, kje so prednosti in kje pasti takega podeljevanja državljanstva.


04.09.2014

Pisarne za delodajalce

Zaradi potreb, ki se pojavljajo na trgu dela, Zavod za zaposlovanje vzpostavlja tesnejše vezi z delodajalci, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Do konca leta bodo imele vse enote zavoda pisarne za delodajalce, kjer bo tisti, ki išče delavca, našel vse na enem mestu. V Vročem mikrofonu bomo podrobneje predstavili ta projekt, pa tudi avstrijske izkušnje pri aktivnem posredovanju med delodajalci in iskalci zaposlitve. Naši sogovorniki bodo Barbara Vrtačnik, Zavod za zaposlovanje, Igor Antauer, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Hans Rehsmann, vodja regionalne izpostave koroške AMS.


02.09.2014

Kako do nižjih cen elektrike?

Zveza potrošnikov Slovenije je pričela z akcijo "Zamenjaj in prihrani", s katero potrošnike električne energije v Sloveniji pozivajo k skupni akciji s katero bi lahko znižali ceno električne energije tudi do 100 evrov. Tovrstne akcije so se v tujini že izkazale za izjemno uspešne.


28.08.2014

Odslej nekoliko lažje do socialnih prejemkov

Socialna zakonodaja je v slabih treh letih od sprejetja doživela veliko kritik, pa tudi nekaj sprememb. Te, ki bodo stopile v veljavo 1. septembra, bodo omogočile upoštevanje bolj realnega materialnega položaja, vrednosti nepremičnin in drugega premoženja prosilca kot doslej, na višino socialne pomoči bo manj vplival dohodek od študentskega dela.


26.08.2014

So Rusi evropska jabolka vrgli iz raja?

Kako so Rusi evropske pridelovalce jabolk pregnali iz raja in komu smrdijo francoski siri? Kdo bo zmagovalec živilske vojne in lahko jabolko na dan res odžene Putina stran? Zaradi ruske prepovedi uvoza živil je EU že napovedala, da bo svojim pridelovalcem pomagala s 125 milijoni evrov. Bo to dovolj? In kaj se je v grlu zataknilo slovenskim sadjarjem?


21.08.2014

Konec dela na črno?

Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bo izboljšal nadzor nad nelegalnimi oblikami dela, višje kazni so predvidene tako za obrtnike, ‘šušmarje’ kot naročnike, nad tem področjem pa bo po novem bdela Finančna uprava RS. Mobilne enote FURSa naj bi do konca leta opravile kar 2300 pregledov, verjamejo pa tudi, da bo novi zakon zagotovil več discipline pri plačevanju davkov in razmah legalnih oblik dela. Pa bo res? O tem s predstavniki Finančne uprave RS in Obrtno-podjetniške zbornice pred Vročim mikrofonom.


19.08.2014

Tisoči beguncev iz Afrike

V svetu živi skoraj 44 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino zaradi lakote, vojne, političnega, verskega ali etničnega preganjanja. Stisko teh ljudi še posebej občutijo v Italiji, v katero se je samo letos zateklo že skoraj sto tisoč ljudi, za 800 med njimi se je poskus poti v boljše življenje končal s smrtjo.Z Lampeduse na jugu Apeninskega polotoka so nezakonite priseljence napotili tudi v Furlanijo Julijsko krajino na severovzhodu države, kjer že skrbijo za nezakonite priseljence, ki so v državo prišli po kopnem. Reportaža iz Furlanije Julijske krajine in pogovor s Francijem Zlatarjem, vodjo programa migracij pri Slovenski filantropiji.


Stran 34 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov