Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Milena ima izpit že več kot 40 let. Foto: Luka Hvalc
Leta 2030 bo vsak četrti voznik v Sloveniji starejši od 65 let. Po tej starosti se verjetnost, da so vozniki povzročitelji prometnih nesreč, močno povečuje.
Starejši od 85 let so na naših cestah skoraj štirikrat bolj “nevarni” kot mladi vozniki, ugotavljajo statistiki.
“Star sem 88 let in nimam večjih težav, mislim, da vozim varno. Sinovi me le opozarjajo-vozi počasi! Računam, da bom imel vozniški izpit še vsaj leto ali dve,” pripoveduje šofer Bojan iz Ljubljane.
Je pri nas dovolj poskrbljeno za varnost in mobilnost starejših voznikov v prometu?
“Za starejše pomeni voziti avtomobil simbol avtonomnosti. Razmere v prometu so se v zadnjih dvajsetih letih močno spremenile, tako tehnično gledano kot predvsem v smislu gostote prometa. Največ težav zaznavamo pri zavijanju v levo in pri izsiljevanju prednosti,” pravi Ljubo Zajc, direktor Javne agencije za varnost prometa.
Zato je zelo pomembna preventiva. Dogodka, kjer so starejšim voznikom svetovali o cestno-prometnih predpisih in z njimi tudi praktično spoznavali težave v sodobnem prometu, se je udeležil tudi gospod Bojan Maher, ki bo kmalu dopolnil 88 let.
Nekoliko mlajša je voznica Milena, ki je zelo samokritična.
@Val202 Kdo ve, kdo je bil genij, ki je predlagal vozn. dov. do 80.leta starosti?Koliko nesreč bi lahko prihranili s spremembo teh določil?
— 99%Slovenija (@99Slovenija) April 12, 2012
Večina Slovencev ima veljavno vozniško dovoljenje do 80. leta starosti. Že v začetku 2013 pa bo v veljavo stopila direktiva Evropske unije, ki določa, da se vozniško dovoljenje po dopolnjenem 70. letu izdaja z veljavnostjo petih let.
Kaj pravi policija?
Najpogostejša kršitev udeležencev v prometu nad 64 let je prekoračitev hitrosti, a ne gre za večje prekoračitve (med 10- 20 km/h). Starejši izstopajo tudi pri neuporabi varnostnega pasu.
Vozniki nad 64 let se bolj počasi in previdno odzivajo na situacije v prometu, verjetno tudi zaradi sprememb pri zaznavanju in reagiranju, a hujših prekrškov ne delajo, sporočajo s policije.
V naši lanski akciji Vozim 202 je sodelovala tudi voznica “veteranka”, Milena Kozamernik iz Ljubljane.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Milena ima izpit že več kot 40 let. Foto: Luka Hvalc
Leta 2030 bo vsak četrti voznik v Sloveniji starejši od 65 let. Po tej starosti se verjetnost, da so vozniki povzročitelji prometnih nesreč, močno povečuje.
Starejši od 85 let so na naših cestah skoraj štirikrat bolj “nevarni” kot mladi vozniki, ugotavljajo statistiki.
“Star sem 88 let in nimam večjih težav, mislim, da vozim varno. Sinovi me le opozarjajo-vozi počasi! Računam, da bom imel vozniški izpit še vsaj leto ali dve,” pripoveduje šofer Bojan iz Ljubljane.
Je pri nas dovolj poskrbljeno za varnost in mobilnost starejših voznikov v prometu?
“Za starejše pomeni voziti avtomobil simbol avtonomnosti. Razmere v prometu so se v zadnjih dvajsetih letih močno spremenile, tako tehnično gledano kot predvsem v smislu gostote prometa. Največ težav zaznavamo pri zavijanju v levo in pri izsiljevanju prednosti,” pravi Ljubo Zajc, direktor Javne agencije za varnost prometa.
Zato je zelo pomembna preventiva. Dogodka, kjer so starejšim voznikom svetovali o cestno-prometnih predpisih in z njimi tudi praktično spoznavali težave v sodobnem prometu, se je udeležil tudi gospod Bojan Maher, ki bo kmalu dopolnil 88 let.
Nekoliko mlajša je voznica Milena, ki je zelo samokritična.
@Val202 Kdo ve, kdo je bil genij, ki je predlagal vozn. dov. do 80.leta starosti?Koliko nesreč bi lahko prihranili s spremembo teh določil?
— 99%Slovenija (@99Slovenija) April 12, 2012
Večina Slovencev ima veljavno vozniško dovoljenje do 80. leta starosti. Že v začetku 2013 pa bo v veljavo stopila direktiva Evropske unije, ki določa, da se vozniško dovoljenje po dopolnjenem 70. letu izdaja z veljavnostjo petih let.
Kaj pravi policija?
Najpogostejša kršitev udeležencev v prometu nad 64 let je prekoračitev hitrosti, a ne gre za večje prekoračitve (med 10- 20 km/h). Starejši izstopajo tudi pri neuporabi varnostnega pasu.
Vozniki nad 64 let se bolj počasi in previdno odzivajo na situacije v prometu, verjetno tudi zaradi sprememb pri zaznavanju in reagiranju, a hujših prekrškov ne delajo, sporočajo s policije.
V naši lanski akciji Vozim 202 je sodelovala tudi voznica “veteranka”, Milena Kozamernik iz Ljubljane.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Neveljaven email naslov