Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski simboli v oglasih – tekma, kdo je bolj slovenski in kdo bolj ščiti slovenske proizvajalce. Aktualni oglaševalski realnosti nekateri pripisujejo globlji pomen in sicer, da se v krizi ljudje zatečemo k domovini. Spet drugi pa vse skupaj razumejo le kot vojno za tržni delež, kjer sredstva in načini niso pomembni.
Dejstvo pa je, da kljub kakovosti, varnosti, tradiciji in okusu (glede na raziskave Mediane) Slovenci hrano najraje kupujemo v modrih diskontih. Tako se zdi, da svoj potni list z državljanstvom odvržemo takoj, ko se znajdemo pred vrati najcenejšega in ne najboljšega soseda.
Andrej Drapal, svetovalec v družbi Consensus, je do brezpogojne ljubezni do domačih izdelkov skeptičen. ”Nihče na tem svetu ni kar tako v prazno za nekaj pripravljen plačati več, kot pa predpostavlja, da je tisto vredno. Ponavljanje, da je to slovensko, na to ne bo nikoli vplivalo.”
Na Mediani od leta 2000 izvajajo regijsko mednarodno licenčno raziskavo, v kateri ugotavljajo nakup in uporabo prek 5.000 različnih izdelkov. Pri prehrambenih soslovenski izdelki kar visoko, neprehrambenih slovenskih izdelkov pa na trgu skoraj ni več.
Mnjam…slovensko! “Smejali smo se Hrvatom, ker so imeli povsod kockice. Pri nas je zdaj podobno.”Janez Damjan #VrociMikrofon
— Val 202 (@Val202) April 17, 2012
“Skoraj polovica vprašanih raje kupuje slovensko. Nadaljnja tretjina potrošnikov odgovarja, da, v kolikor bi bila kakovost slovenskega in tujega blaga izenačeni, bi se raje odločili za slovensko. Drugi fenomen, ki ga opažamo v zadnjih letih, pa je ta, da se delež kupcev v domačih in tujih trgovinah izrazito spreminja. Mercator je v zadnji letih s 40-ih odstotkov rednih kupcev padel na 18 odstotkov. Delež je rahlo padel tudi Tušu, ohranja ga Spar. Rast beležimo le pri tujih blagovnih znamkah, to so Hofer, Lidl in Eurospin. Cena je v zadnje pol leta pri povprečnem slovenskem potrošniku ključnega pomena,” je dejala direktorica inštituta za raziskovanje trga in medijev Media Janja Marolt Božič.
“Na domoljubnost so začeli igrati nepravi akterji”
Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani meni, da so na senzibilnost in domoljubnost začeli igrati ”ne najbolj pravi akterji. To so tisti, ki gospodarstvu neposredno ne bodo prinesli največ(kaj dosti), to so podjetja, ki blago uvažajo. Pred dvema ali tremi leti je začel na nacionalna čustva začel pihati eden izmed globalnih tujih lastnikov diskontov. V kampanji so izpostavili, da ponujajo mleko, pridelano iz slovenskega surovega mleka in predelano v avstrijski mlekarni. Poleg so postavili slovenskega rejca in slovensko zastavo. Tu si je treba naliti čistega vina.”
Ob tem je Marolt Božičeva dejala, da danes ne govorimo več samo o kupcih, ampak tudi o potrošnikih. ”To pa so ljudje, ki vsaj del ali večji del svojih nakupov opravijo nepremišljeno oziroma se ne zavedajo, da so zavedeni z oglaševanjem. Zagotovo je dejstvo, da so trgovci, ki so pri nagovoru potrošnika uporabili domoljubno noto, zagotovo uporabili tudi kak podatek iz raziskave, oziroma so se strateško odločili, da bodo uporabili še zadnje upanje v tem obdobju, da bi dobili svoje potrošnike. Upam si trditi, da so vsi trgovci, ki so spretno nagovarjali k slovenskosti in spodbujali domoljubna čustva, ravnali načrtno, z željo po večjem uspehu in pridobivanju večjega tržnega deleža ali vsaj zagotavljanju obstoječega.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Slovenski simboli v oglasih – tekma, kdo je bolj slovenski in kdo bolj ščiti slovenske proizvajalce. Aktualni oglaševalski realnosti nekateri pripisujejo globlji pomen in sicer, da se v krizi ljudje zatečemo k domovini. Spet drugi pa vse skupaj razumejo le kot vojno za tržni delež, kjer sredstva in načini niso pomembni.
Dejstvo pa je, da kljub kakovosti, varnosti, tradiciji in okusu (glede na raziskave Mediane) Slovenci hrano najraje kupujemo v modrih diskontih. Tako se zdi, da svoj potni list z državljanstvom odvržemo takoj, ko se znajdemo pred vrati najcenejšega in ne najboljšega soseda.
Andrej Drapal, svetovalec v družbi Consensus, je do brezpogojne ljubezni do domačih izdelkov skeptičen. ”Nihče na tem svetu ni kar tako v prazno za nekaj pripravljen plačati več, kot pa predpostavlja, da je tisto vredno. Ponavljanje, da je to slovensko, na to ne bo nikoli vplivalo.”
Na Mediani od leta 2000 izvajajo regijsko mednarodno licenčno raziskavo, v kateri ugotavljajo nakup in uporabo prek 5.000 različnih izdelkov. Pri prehrambenih soslovenski izdelki kar visoko, neprehrambenih slovenskih izdelkov pa na trgu skoraj ni več.
Mnjam…slovensko! “Smejali smo se Hrvatom, ker so imeli povsod kockice. Pri nas je zdaj podobno.”Janez Damjan #VrociMikrofon
— Val 202 (@Val202) April 17, 2012
“Skoraj polovica vprašanih raje kupuje slovensko. Nadaljnja tretjina potrošnikov odgovarja, da, v kolikor bi bila kakovost slovenskega in tujega blaga izenačeni, bi se raje odločili za slovensko. Drugi fenomen, ki ga opažamo v zadnjih letih, pa je ta, da se delež kupcev v domačih in tujih trgovinah izrazito spreminja. Mercator je v zadnji letih s 40-ih odstotkov rednih kupcev padel na 18 odstotkov. Delež je rahlo padel tudi Tušu, ohranja ga Spar. Rast beležimo le pri tujih blagovnih znamkah, to so Hofer, Lidl in Eurospin. Cena je v zadnje pol leta pri povprečnem slovenskem potrošniku ključnega pomena,” je dejala direktorica inštituta za raziskovanje trga in medijev Media Janja Marolt Božič.
“Na domoljubnost so začeli igrati nepravi akterji”
Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani meni, da so na senzibilnost in domoljubnost začeli igrati ”ne najbolj pravi akterji. To so tisti, ki gospodarstvu neposredno ne bodo prinesli največ(kaj dosti), to so podjetja, ki blago uvažajo. Pred dvema ali tremi leti je začel na nacionalna čustva začel pihati eden izmed globalnih tujih lastnikov diskontov. V kampanji so izpostavili, da ponujajo mleko, pridelano iz slovenskega surovega mleka in predelano v avstrijski mlekarni. Poleg so postavili slovenskega rejca in slovensko zastavo. Tu si je treba naliti čistega vina.”
Ob tem je Marolt Božičeva dejala, da danes ne govorimo več samo o kupcih, ampak tudi o potrošnikih. ”To pa so ljudje, ki vsaj del ali večji del svojih nakupov opravijo nepremišljeno oziroma se ne zavedajo, da so zavedeni z oglaševanjem. Zagotovo je dejstvo, da so trgovci, ki so pri nagovoru potrošnika uporabili domoljubno noto, zagotovo uporabili tudi kak podatek iz raziskave, oziroma so se strateško odločili, da bodo uporabili še zadnje upanje v tem obdobju, da bi dobili svoje potrošnike. Upam si trditi, da so vsi trgovci, ki so spretno nagovarjali k slovenskosti in spodbujali domoljubna čustva, ravnali načrtno, z željo po večjem uspehu in pridobivanju večjega tržnega deleža ali vsaj zagotavljanju obstoječega.”
Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal.
Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?
Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?
Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?
Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.
Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?
Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?
Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.
Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.
Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.
Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.
S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Neveljaven email naslov