Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila. Toda teroristični napadi v Parizu so po Evropi sprožili val različnih ukrepov za boj proti terorizmu, ki so z vidika človekovih pravic lahko sporni in bi jih pred tem javnost dojemala za nesprejemljive. Tudi nas čakajo določene zakonske spremembe, ki so nekatere že v fazi medresorskega usklajevanja. Policija si med drugim želi večja pooblastila pri prikritem evidentiranju in namenski kontroli, želi pa si tudi urediti vprašanje uporabe trojanskih konjev.
Nataša Pirc Musar iz Info hiše – inštituta za zasebnost in dostop do javnih informacij meni, da je nemogoče najti vse tiste, ki družbi delajo škodo. “Praktično vse vlade sveta imajo zdaj tendenco nadzirati 100 odstotno populacijo, da bi našli tiste, ki so pod mejo zakona. Če nadziramo 100 odstotno vse, in če po Gaussovi krivulji 5 odstotkov ljudi družbi dela škodo, 95 odstotkom ljudem neupravičeno posegamo v temeljne človekove pravice.”
“Že po 11. septembru so mnogi evropski parlamentarci in politiki razmišljali, da je v Evropi treba sprejeti podobne ukrepe, kot jih je sprejela Amerika – torej neka stroga zakonodaja in masovno zbiranje podatkov. Ampak do Charlie Hebdoja je bila struja v evropskem parlamentu, ki je opozarjala na kršitve temeljnih človekovih pravic dovolj močna, da do takšnih sprejetih ukrepih ni bilo.”
Po dogodkih v Parizu pa je na mizi tudi sporazum o izmenjavi osebnih podatkov o vseh potnikih, ki letijo v članice držav EU.
Pirc Musar je sama v veliko primerih opazila, da se je masovno zbiranje podatkov izrodilo v nekaj čisto nasprotnega. “Iz teh podatkov se da razbrati marsikaj. Tam imaš podatek, kakšno hrano nekdo jemlje, ali ima košer, ali ima muslimanski obrok, ali je vegetarijanec, imaš narodnost. In iz tega se dela selekcija potencialnih teroristov. In mnogo ljudi lahko pade na ta seznam samo zato, ker so vzeli muslimanski obrok in imajo arabski priimek.”
Po razkritjih Snowdna je Nataša Pirc Musar kot predstavnica EU v Washingtonu med drugim zastavila vprašanje, zakaj je bilo prisluškovanje in prestrezanje svetovnih komunikacij osredotočeno na Frankfurt. “Je Frankfurt teroristično gnezdo Evrope ali gospodarsko središče Evrope? Naslednje moje poredno vprašanje je bilo, zakaj je padel direktor CIE. Ker so ugotovili, da ima ljubico in so našli, da je v svojem gmail računu komuniciral s svojo ljubico. In zaradi tega je izgubil svoj položaj. Moje vprašanje je bilo, ali je direktor CIE terorist št. 1 na svetu. Vprašanje je, ko imaš enkrat vse te informacije na razpolago, kaj s temi informacijami počneš. In v veliki večini se izkaže, da se jih zlorablja za čisto nekaj drugega kot je ta vseobsegajoča bitka proti terorizmu.”
Dr. Denis Čeleta iz inštituta za korporativne varnostne študije ICS poudari preventivno delovanje: “Treba je pogledati, kje so vzroki za pojav terorizma in se tem vzrokom zoperstaviti. Samo represivni aparat ni garant za to, da se bo terorizem preprečil.” Čaleta opozarja, da take ogromne količine podatkov v realnem času niti ni mogoče obdelati. “To se jasno kaže pri vseh terorističnih napadih, ki smo jih kasneje analizirali. Tudi v Parizu je bil storilec na spisku potencialnih storilcev, pa vendar se je izmuznil varnostnim organov. Pot povečanja nadzora in zbiranja podatkov ni prava pot za uspešno bojevanje proti teroristični grožnji.”
Leta 2012 je bilo po svetu 3.400 terorističnih napadov, NSI pa jih je z vsemi podatki, ki jih ima, preprečil 21. “Če je podatkov preveč, iščeš iglo v senu,” opozarja na neučinkovitost podatkovnega onesnaženja Pirc Musar. “V Londonu je na vsakih 100 metrov ena kamera. Z njimi so našli samo enega zmikavta. Zlorab pa je bilo bistveno več pri policistih, ki so sledili svojim ženam in ljubicam ter jih opazovali, kaj počnejo.”
Pirc Musar opisuje: “Velikokrat, ko pride do sodnika ali sodnice neka zadeva, ki je zelo tehnična, je sodnik popolnoma izgubljen. Treba je izobraževati sodnike, da bodo dohajali uporabo modernih tehnologij v kazenskih postopkih. Danes žal ni tako.”
“Policisti in ‘James Bondi’ želijo vedno nove igračke,” pravi Pirc Musar, ki opiše, kako so policisti leta in leta trdili, da ne uporabljajo IMSI lovilca. »Potem čez kakšno leto izvemo, da so ‘mašinco’ res uporabili dvakrat na leto. Šest mesecev po tem izvemo, da so jo uporabili 20 krat na mesec. Brez pravne podlage v zakonu!« Do legalizacije IMSI lovilca je prišlo po tem, ko ga je policija že uporabljala. Glede uporabe ‘dronov’ in ‘trojanskih konjev’ pa NPM pravi: “Naša policija še ni zrela, nima analiz, na kakšen način bi jih uporabljala. Jaz sem bila šokirana, ko sem videla, da hoče ministrstvo za obrambo kupiti drona za 700.000 evrov. Dron v vojaških pomeni ubijanje na daljavo. Zakaj Slovenska vojska potrebuje drona? In potem smo spet pri izmišljevanju zgodbic o tem, kako bodo te naprave uporabljene v humanitarne in reševalne namene. Tukaj je v ozadju denar in vpliv proizvajalcev ki poskušajo prepričati države, da neko tako igračko nujno potrebujejo.”
Tako Denis Čaleta kot Nataša Pirc Musar na tem področju pogrešata odziv civilne družbe.
Po do zdaj znanih podatkih se domneva, da je iz Slovenije pet oseb odšlo na bojišča v Sirijo in Irak, od tega pa naj bi eden izgubil življenje. Čaleta opozarja, da je glede na število prebivalcev ta delež podoben kot v Nemčiji, vendar je v Nemčiji problem radikalizacije izredno izpostavljen. “Menim, da bi morali tudi v Sloveniji posvetiti več pozornosti temu. Ta radikalizacija doživi največji obseg v zaprtih družbenih skupinah, kot so zapori, različne verske skupine in druga okolja, kamor nacionalno varnostni organi relativno težko prodirajo. Problem radikalizacije je problem celotne družbe. O tem se moramo začeti pogovarjati že v šolah.” Čaleta, ki izpostavlja tudi problem desnega radikalizma, nadaljuje, da smo, ko pridemo na področje represije, že marsikaj izgubili. Nataša Pirc Musar dodaja: “Smo potem že lahko blizu policijske države, kar pa mora vsako demokratično družbo skrbeti. Predvsem politika mora paziti na svoj jezik, na kulturo dialoga, od tam se radikalizacija širi v vse pore. Začne se pri agresivnem jeziku.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila. Toda teroristični napadi v Parizu so po Evropi sprožili val različnih ukrepov za boj proti terorizmu, ki so z vidika človekovih pravic lahko sporni in bi jih pred tem javnost dojemala za nesprejemljive. Tudi nas čakajo določene zakonske spremembe, ki so nekatere že v fazi medresorskega usklajevanja. Policija si med drugim želi večja pooblastila pri prikritem evidentiranju in namenski kontroli, želi pa si tudi urediti vprašanje uporabe trojanskih konjev.
Nataša Pirc Musar iz Info hiše – inštituta za zasebnost in dostop do javnih informacij meni, da je nemogoče najti vse tiste, ki družbi delajo škodo. “Praktično vse vlade sveta imajo zdaj tendenco nadzirati 100 odstotno populacijo, da bi našli tiste, ki so pod mejo zakona. Če nadziramo 100 odstotno vse, in če po Gaussovi krivulji 5 odstotkov ljudi družbi dela škodo, 95 odstotkom ljudem neupravičeno posegamo v temeljne človekove pravice.”
“Že po 11. septembru so mnogi evropski parlamentarci in politiki razmišljali, da je v Evropi treba sprejeti podobne ukrepe, kot jih je sprejela Amerika – torej neka stroga zakonodaja in masovno zbiranje podatkov. Ampak do Charlie Hebdoja je bila struja v evropskem parlamentu, ki je opozarjala na kršitve temeljnih človekovih pravic dovolj močna, da do takšnih sprejetih ukrepih ni bilo.”
Po dogodkih v Parizu pa je na mizi tudi sporazum o izmenjavi osebnih podatkov o vseh potnikih, ki letijo v članice držav EU.
Pirc Musar je sama v veliko primerih opazila, da se je masovno zbiranje podatkov izrodilo v nekaj čisto nasprotnega. “Iz teh podatkov se da razbrati marsikaj. Tam imaš podatek, kakšno hrano nekdo jemlje, ali ima košer, ali ima muslimanski obrok, ali je vegetarijanec, imaš narodnost. In iz tega se dela selekcija potencialnih teroristov. In mnogo ljudi lahko pade na ta seznam samo zato, ker so vzeli muslimanski obrok in imajo arabski priimek.”
Po razkritjih Snowdna je Nataša Pirc Musar kot predstavnica EU v Washingtonu med drugim zastavila vprašanje, zakaj je bilo prisluškovanje in prestrezanje svetovnih komunikacij osredotočeno na Frankfurt. “Je Frankfurt teroristično gnezdo Evrope ali gospodarsko središče Evrope? Naslednje moje poredno vprašanje je bilo, zakaj je padel direktor CIE. Ker so ugotovili, da ima ljubico in so našli, da je v svojem gmail računu komuniciral s svojo ljubico. In zaradi tega je izgubil svoj položaj. Moje vprašanje je bilo, ali je direktor CIE terorist št. 1 na svetu. Vprašanje je, ko imaš enkrat vse te informacije na razpolago, kaj s temi informacijami počneš. In v veliki večini se izkaže, da se jih zlorablja za čisto nekaj drugega kot je ta vseobsegajoča bitka proti terorizmu.”
Dr. Denis Čeleta iz inštituta za korporativne varnostne študije ICS poudari preventivno delovanje: “Treba je pogledati, kje so vzroki za pojav terorizma in se tem vzrokom zoperstaviti. Samo represivni aparat ni garant za to, da se bo terorizem preprečil.” Čaleta opozarja, da take ogromne količine podatkov v realnem času niti ni mogoče obdelati. “To se jasno kaže pri vseh terorističnih napadih, ki smo jih kasneje analizirali. Tudi v Parizu je bil storilec na spisku potencialnih storilcev, pa vendar se je izmuznil varnostnim organov. Pot povečanja nadzora in zbiranja podatkov ni prava pot za uspešno bojevanje proti teroristični grožnji.”
Leta 2012 je bilo po svetu 3.400 terorističnih napadov, NSI pa jih je z vsemi podatki, ki jih ima, preprečil 21. “Če je podatkov preveč, iščeš iglo v senu,” opozarja na neučinkovitost podatkovnega onesnaženja Pirc Musar. “V Londonu je na vsakih 100 metrov ena kamera. Z njimi so našli samo enega zmikavta. Zlorab pa je bilo bistveno več pri policistih, ki so sledili svojim ženam in ljubicam ter jih opazovali, kaj počnejo.”
Pirc Musar opisuje: “Velikokrat, ko pride do sodnika ali sodnice neka zadeva, ki je zelo tehnična, je sodnik popolnoma izgubljen. Treba je izobraževati sodnike, da bodo dohajali uporabo modernih tehnologij v kazenskih postopkih. Danes žal ni tako.”
“Policisti in ‘James Bondi’ želijo vedno nove igračke,” pravi Pirc Musar, ki opiše, kako so policisti leta in leta trdili, da ne uporabljajo IMSI lovilca. »Potem čez kakšno leto izvemo, da so ‘mašinco’ res uporabili dvakrat na leto. Šest mesecev po tem izvemo, da so jo uporabili 20 krat na mesec. Brez pravne podlage v zakonu!« Do legalizacije IMSI lovilca je prišlo po tem, ko ga je policija že uporabljala. Glede uporabe ‘dronov’ in ‘trojanskih konjev’ pa NPM pravi: “Naša policija še ni zrela, nima analiz, na kakšen način bi jih uporabljala. Jaz sem bila šokirana, ko sem videla, da hoče ministrstvo za obrambo kupiti drona za 700.000 evrov. Dron v vojaških pomeni ubijanje na daljavo. Zakaj Slovenska vojska potrebuje drona? In potem smo spet pri izmišljevanju zgodbic o tem, kako bodo te naprave uporabljene v humanitarne in reševalne namene. Tukaj je v ozadju denar in vpliv proizvajalcev ki poskušajo prepričati države, da neko tako igračko nujno potrebujejo.”
Tako Denis Čaleta kot Nataša Pirc Musar na tem področju pogrešata odziv civilne družbe.
Po do zdaj znanih podatkih se domneva, da je iz Slovenije pet oseb odšlo na bojišča v Sirijo in Irak, od tega pa naj bi eden izgubil življenje. Čaleta opozarja, da je glede na število prebivalcev ta delež podoben kot v Nemčiji, vendar je v Nemčiji problem radikalizacije izredno izpostavljen. “Menim, da bi morali tudi v Sloveniji posvetiti več pozornosti temu. Ta radikalizacija doživi največji obseg v zaprtih družbenih skupinah, kot so zapori, različne verske skupine in druga okolja, kamor nacionalno varnostni organi relativno težko prodirajo. Problem radikalizacije je problem celotne družbe. O tem se moramo začeti pogovarjati že v šolah.” Čaleta, ki izpostavlja tudi problem desnega radikalizma, nadaljuje, da smo, ko pridemo na področje represije, že marsikaj izgubili. Nataša Pirc Musar dodaja: “Smo potem že lahko blizu policijske države, kar pa mora vsako demokratično družbo skrbeti. Predvsem politika mora paziti na svoj jezik, na kulturo dialoga, od tam se radikalizacija širi v vse pore. Začne se pri agresivnem jeziku.”
Na današnji dan pred sto leti ni bil torek, ampak sreda. 9.00 dopoldne, v zbornični dvorani Deželnega dvorca so se gnetli študentje in ko je za kateder stopil predavatelj, tedaj 29-leten Fran Ramovš, je zavladala tišina. Ta trenutek oziroma ta dan uradno štejemo za začetek Univerze v Ljubljani. Po sto letih obstoja pa se je univerza znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja o svoji vlogi v družbi. Po eni strani se lahko pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa se spopada z notranjimi aferami. O začetkih ljubljanske univerze, njeni stoletni poti in pogledu v prihodnost pa v današnjem Vročem mikrofonu, ki sta ga pripravila Gašper Andrinek in Maja Ratej.
Kanalizacijski vod čez vodovarstveno območje, kopičenje in sežiganje odpadkov, podnebna kriza in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, poplave, fracking, pomanjkanje stanovanj … Vprašanj za ministra za okolje in prostor ni zmanjkalo. Simon Zajc je bil sogovornik pred vročim mikrofonom.
November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.
Pri nakupu mobilnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. To nadomestilo zadnjih deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Za zbiranje in razdeljevanje tako zbranih nadomestil bo odslej skrbela kolektivna organizacija Kopriva, ki je julija letos pridobila dovoljenje za upravljanje te pravice. Kako se bo z zbranimi nadomestili upravljalo v prihodnosti in kam so izpuhtela sredstva za ustvarjalce, ki naj bi v zadnjih desetih letih presegla 10 milijonov evrov?
Anja Hlača Ferjančič in Tadej Košmrlj sta v slabih 30 minut ujela nekaj več kot 30 let berlinske zgodovine. Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989 Kaj odmeva 30 let po njegovem padcu, kako združeno mesto gradi svojo identiteto?
Eden od ciljev predloga novega stanovanjskega zakona, ki je prejšnji teden prišel v javno obravnavo, se glasi: varstvo etažnih lastnikov pred upravniki. Po predlogu bi upravnikom večstanovanjskih stavb prenehale pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki bi jih nadomestili petletni mandati. Upravniki bi bili vpisani v javni register. Bi se jih po novem dalo lažje ali težje zamenjati? Če bi zakon stopil v veljavo, koliko upravnikov bi izpolnjevalo njegove kriterije? Zakaj zakon ne predvideva zavarovanja poklicne odgovornosti upravnika? Ali se bodo zaradi zakona podražile upravniške storitve? V Vročem mikrofonu bomo soočili tri strani: etažne lastnike, upravnike in državo. Maji Derčar so se v studiu pridružili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič in predstavnik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mayr. foto: Pixabay.com
Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC
Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Enega največjih uspehov je na letošnjih evropskih volitvah dosegla poslanska skupina Zelenih. Svoj položaj je izboljšala za 24 poslanskih mandatov glede na prejšnje volitve. Kaj je bilo ključno pri tem, da so se Zeleni povzpeli na četrto mesto v Evropskem parlamentu, zakaj jim v vzhodni Evropi še vedno ne uspeva in kaj bo z njimi po brexitu? Sogovorniki: Ska Keller, Magid, Molly Scott Cato, Terry Reintke, Mikulaš Peksa in Luka Robida.
Ali želite, da vam pošiljamo sms sporočila? Na to vprašanje je naš poslušalec ob vpisovanju v knjižnico odgovoril pritrdilno. Čez nekaj časa je dobil račun svojega operaterja, na katerem je opazil, da je podjetje 7S izvedlo storitev za 15 centov. Ker je bil naveden tudi datum storitve, je pobrskal po telefonu in opazil, da je takrat dobil sporočilo s številke 3939, v katerem ga knjižnica obvešča, da mu kmalu poteče rok izposoje za knjige. Hkrati je opazil, da je z iste številke pred dvema mesecema dobil tudi obvestilo o pregledu pri specialistu, a za to obvestilo ni plačal. Za kakšno pošiljanje sporočil gre, je zanimalo poslušalca, ki se ni spomnil, da bi ga v knjižnici ob vpisu kdo opozoril, da je storitev obveščanja s sms-ji plačljiva … Razmišljal je še, kako so zaščiteni njegovi osebni podatki, do katerih imata očitno dostop tudi posrednik, operater … in morda še kdo …
Uvedba dodatka za delovno aktivnost leta 2012 naj bi motivirala iskalce zaposlitve. Koliko ljudi bo načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost potisnila še globlje v revščino in socialno izključenost? Koliko bo med njimi enostarševskih družin? So za prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela, na mizi sploh kakšne alternative? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo pred razpravo o noveli zakona o socialno-varstvenih prejemkih v parlamentarnem odboru zastavili Valentini Vehovar s pristojnega ministrstva.
Snovi pri predmetih v osnovni šoli je prevec, še posebno matematike v prvem triletju, je prepricana Alenka Knez, inženirka strojništva in upokojena uciteljica strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli. Razlaga je za otroke prevec abstraktna, ne zajema življenjskih izkušenj, premalo je utrjevanja in premalo ustrezne motivacije, ugotavlja. Na portalu S.O.S. šola, ki ga je ustanovila, pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki, staršem pa svetuje, kako lahko tudi sami naredijo korak v pravo smer.
Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju? Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin Foto: Bobo
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Izgorelost, ekologija, algoritmi. Sodobni človek ima veliko razlogov za zaskrbljenost. Kako se lahko rešimo, zakaj je vredno ohraniti upanje, komu sploh še verjeti? O sedanjosti in prihodnosti so na Valu 202 v preteklih mesecih razmišljali tudi filozofinja Renata Salecl, robotičarka Maša Jazbec in filozof Slavoj Žižek. Strnili smo povzetke njihovih misli. Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Gospodarsko razvite države sveta, tudi Slovenija, veliko sredstev namenjajo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Z denarjem skušajo pomagati revnim državam. Sicer plemenita dejanja pa so v praksi vse prevečkrat podrejena netransparentni porabi sredstev. Kako spremeniti nespodbudne trende, so razpravljali na mednarodni konferenci Eurodad, ki je junija potekala v Ljubljani. Ko govorimo o pomoči iz majhnih držav, kot je Slovenija, vse prevečkrat prevlada občutek, da je denar, namenjen državam v razvoju, le kapljica v morje.
Tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, se bodo po napovedih meteorologov do leta 2050 podvojili. Kako nam bodo krojili življenje v prihodnje in zakaj postajajo vse bolj tudi javnozdravstveni problem? Pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik.
Pred svetovnim, evropskim in slovenskim turizmom je veliko izzivov, eden izmed njih je tudi čezmerni ali pretirani turizem, razlaga dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete. Nezadovoljstvo turistov in domačinov zaradi pretirano visokih cen v poletni sezoni pa opisuje Toni Turčinov, župan hrvaške občine Murter-Kornati. Pred kratkim je o tem na Facebooku objavil zapis, ki je odmeval daleč naokrog.
Neveljaven email naslov