Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
Je sploh kdo razmišljal o posledicah?
“Kaj zame pomeni, da bom odslej plačevala 195€ namesto 39€? Ob tem, da v treh izmenah in z napornim delom zaslužim manj kot minimalno plačo, da je mož brezposeln, da imava dva majhna otroka, zame to pomeni čisto grozo. Odkar vem, da bomo ostali brez 156€ subvencije ne spim več, ker ploh ne vem, kako bomo. Ostali bomo povsem brez denarja za hrano. Za našo družino je 156€ res ogromno denarja!” pravi mati dveh otrok, ena izmed 2792 tistih, ki bodo izgubili pravico do pomembnega dela subvencije neprofitnega dela najemnine.
Z zelo veliko večino (zanj je od 81 prisotnih poslancev glasovalo 67) bil namreč pred dobrim mesecem v državnem zboru sprejet interventni Zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Za boljše razumevanje, kaj se je zgodilo, najprej kratko pojasnilo: subvencija stanarine za socialno najšibkejši sloj najemnikov stanovanj je bila doslej sestavljena iz dveh delov .
Pred 6 leti je stanovanjski zakon prinesel nekaj olajšanja za tiste, ki so sicer izpolnjevali pogoje za neprofitno stanovanje, a jim ga njihova občina ni zmogla zagotoviti. Zato si je vsak tak upravičenec lahko poiskal stanovanje na trgu, občina in država pa sta mu vsaka do polovice krili razliko med višino tržne najemnine, ki jo je plačeval lastniku tega najetega stanovanja, in tako, ki bi jo za enako kvadraturo plačal, če bi mu stanovanje zagotovila občina ali občinski sklad. S pomembno opombo, da je bila določena zgornja dovoljena višina takih tržnih najemnin in sicer pa vsako posamezno regijo.
1.januarja 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali po domače, t.i. nova socialna zakonodaja, je prinesla še dodatno ugodnost : tisti, ki so že bili upravičeni do subvencije prej omenjenega dela tržne najemnine, so v primeru, če so živeli v hudih socialnih stiskah, lahko zaprosili še za dodatno subvencijo neprofitne najemnine – s tem so bili v bistvu povsem izenačeni s tistimi sodržavljani, ki so imeli več sreče in so najemniki neprofitnih, občinskih oz. skladovih stanovanj. Toda ko je zakon pred tremi leti to novost uvedel, ni tudi določil, kdo naj bo plačnik tega stroška in ta je nato v celoti končal na plečih občin. Te so , kot trdijo, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, ki je to breme delno sofinanciralo, opozarjale na to nedorečenost.
Zato se je pri pripravi interventnega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin v začetku tega leta med predlogi, kako naj se občine izvijejo iz vse težjega bremena financiranja, nekako znašel tudi predlog o ukinitvi stanovanjskih subvencij.
O tem, kako natanko je prišlo do predloga in kaj je kdo v resnici zagovarjal, ima vsaka stran nekoliko svojo verzijo:
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, ene od dveh pogajalk v imenu razdrobljene slovenske lokalne samouprave, ostro zanika, da bi bil predlog o ukinitvi subvencije z njihovega arzenala idej: “S strani Združenja občin Slovenije (ZOS) nismo bili pobudnik tega ukrepa,niti ga nismo zagovarjali. Bila jih je cela vrsta, ki bi lahko imeli še večji učinek kot na primer prenos stavbnih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč na občine. Je pa po mojem mnenju bila sprejeta anomalija, ukinjena je bila subvencija za neprofitni del najemnine, ki bi po moji oceni morala ostati, ostala pa je subvencija za tržni del najemnine. Tako smo prišli v kontradiktorno situacijo z neprofitnimi stanovanji! Logično bi bilo, da bi ukinili profitni del, občina pa bi vsem – v profitnih ali neprofitnih najemnih stanovanjih – sofinancirala neprofitno najemnino . Takšna ureditev kot je sprejeta sedaj, se mi zdi nelogična.”
In kakšne so bile še druge možnosti, da bi namesto subvencij stanarin črtali kakšne druge izdatke?
“Bila je cela paleta predlogov. Med drugim je bil tudi predlog, da se ukinejo služnosti za plačilo na vodnih telesih. Tukaj nismo uspeli priti do dogovora in pravzaprav je bila ukinitev dela stanovanjskih subvencij kot neka kompenzacija z ukrepom za plačilo služnosti.”
V skupnosti občin Slovenije, ki predstavlja drug del slovenskih občin opozarjajo, da se o sprejeti rešitvi nismo pogajali, prav tako o tem, kakšne bi lahko bile možne rešitve težav pri subvencioniranju stanovanjskih najemnin ni bilo govora na številnih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi. Tudi njih je kot kaže uveljavljena rešitev in njeni učinki presenetila, zato vsekakor zahtevajo ukrepanje. Skupnost občin Slovenije bo zato že v teh dnevih na Ministrstvo za javno upravo naslovilo zahtevo, da se v čim krajšem času sestanejo in skupaj poiščejo možne rešitve, ki ne bodo škodljive.
Da je bil osnovni fokus pogajalcev z obeh strani le na državnem oz. občinskih proračunih, ne pa na tem, kaj bodo sem in tja premetane številke in odločitve prinesle ljudem, da jih taki ukrepi delijo na tiste srečneže v javnih in one v zasebnih najetih stanovanjih, da bi morda vsaj kazalo vse najemnike vseh vrst stanovanj obremeniti enako, če se že strinjamo, da denarja v državi ni – ničesar od tega v debatah ni bilo, potrdi tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan.
Kot še navaja, naj bi precej olajšanja najemnikom tržnih stanovanj prinesel nov stanovanjski program, ki predvideva pravičnejšo pomoč državljanom ne glede na to, v kakšne vrste najemniškem stanovanju živijo. A ta je šele v obrisih in še zdaleč ne pomeni, da bo v trenutnem predlogu tudi zaživel.
Kakšno je bilo stališče Ministrva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zakaj sprejetja zakonodaje ni uspelo preprečiti, pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve:
Tudi pri Varuhu človekovih pravic bodo v kratkem obravnavali sprejeto zakonodajo in preverili, »ali gre s sprejetimi spremembami za morebitno diskriminacijo in protiustavnost tudi glede na najemniški položaj«
Naj si strani podajajo vroč kostanj odgovornosti za to, kdo je kaj predlagal in kdo je kaj kako razumel, lahko ga seveda tudi preložijo na državni zbor, ki je zakon potrdil s skoraj plebiscitarno večino – dejstvo je, da je zakon sprejet in da 1.4.2015 stopi v veljavo. Konec je debat o alinejah in prihrankih, za 2800 upravičencev prihaja čas precejšnjih sprememb.
Kaj konkretno pomenijo, kako je mogoče iz še veljavne odločbe razbrati, do katerega dela subvencije ne bodo več upravičeni, ko ta odločba poteče, je podrobneje pojasnila Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
Je sploh kdo razmišljal o posledicah?
“Kaj zame pomeni, da bom odslej plačevala 195€ namesto 39€? Ob tem, da v treh izmenah in z napornim delom zaslužim manj kot minimalno plačo, da je mož brezposeln, da imava dva majhna otroka, zame to pomeni čisto grozo. Odkar vem, da bomo ostali brez 156€ subvencije ne spim več, ker ploh ne vem, kako bomo. Ostali bomo povsem brez denarja za hrano. Za našo družino je 156€ res ogromno denarja!” pravi mati dveh otrok, ena izmed 2792 tistih, ki bodo izgubili pravico do pomembnega dela subvencije neprofitnega dela najemnine.
Z zelo veliko večino (zanj je od 81 prisotnih poslancev glasovalo 67) bil namreč pred dobrim mesecem v državnem zboru sprejet interventni Zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Za boljše razumevanje, kaj se je zgodilo, najprej kratko pojasnilo: subvencija stanarine za socialno najšibkejši sloj najemnikov stanovanj je bila doslej sestavljena iz dveh delov .
Pred 6 leti je stanovanjski zakon prinesel nekaj olajšanja za tiste, ki so sicer izpolnjevali pogoje za neprofitno stanovanje, a jim ga njihova občina ni zmogla zagotoviti. Zato si je vsak tak upravičenec lahko poiskal stanovanje na trgu, občina in država pa sta mu vsaka do polovice krili razliko med višino tržne najemnine, ki jo je plačeval lastniku tega najetega stanovanja, in tako, ki bi jo za enako kvadraturo plačal, če bi mu stanovanje zagotovila občina ali občinski sklad. S pomembno opombo, da je bila določena zgornja dovoljena višina takih tržnih najemnin in sicer pa vsako posamezno regijo.
1.januarja 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali po domače, t.i. nova socialna zakonodaja, je prinesla še dodatno ugodnost : tisti, ki so že bili upravičeni do subvencije prej omenjenega dela tržne najemnine, so v primeru, če so živeli v hudih socialnih stiskah, lahko zaprosili še za dodatno subvencijo neprofitne najemnine – s tem so bili v bistvu povsem izenačeni s tistimi sodržavljani, ki so imeli več sreče in so najemniki neprofitnih, občinskih oz. skladovih stanovanj. Toda ko je zakon pred tremi leti to novost uvedel, ni tudi določil, kdo naj bo plačnik tega stroška in ta je nato v celoti končal na plečih občin. Te so , kot trdijo, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, ki je to breme delno sofinanciralo, opozarjale na to nedorečenost.
Zato se je pri pripravi interventnega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin v začetku tega leta med predlogi, kako naj se občine izvijejo iz vse težjega bremena financiranja, nekako znašel tudi predlog o ukinitvi stanovanjskih subvencij.
O tem, kako natanko je prišlo do predloga in kaj je kdo v resnici zagovarjal, ima vsaka stran nekoliko svojo verzijo:
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, ene od dveh pogajalk v imenu razdrobljene slovenske lokalne samouprave, ostro zanika, da bi bil predlog o ukinitvi subvencije z njihovega arzenala idej: “S strani Združenja občin Slovenije (ZOS) nismo bili pobudnik tega ukrepa,niti ga nismo zagovarjali. Bila jih je cela vrsta, ki bi lahko imeli še večji učinek kot na primer prenos stavbnih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč na občine. Je pa po mojem mnenju bila sprejeta anomalija, ukinjena je bila subvencija za neprofitni del najemnine, ki bi po moji oceni morala ostati, ostala pa je subvencija za tržni del najemnine. Tako smo prišli v kontradiktorno situacijo z neprofitnimi stanovanji! Logično bi bilo, da bi ukinili profitni del, občina pa bi vsem – v profitnih ali neprofitnih najemnih stanovanjih – sofinancirala neprofitno najemnino . Takšna ureditev kot je sprejeta sedaj, se mi zdi nelogična.”
In kakšne so bile še druge možnosti, da bi namesto subvencij stanarin črtali kakšne druge izdatke?
“Bila je cela paleta predlogov. Med drugim je bil tudi predlog, da se ukinejo služnosti za plačilo na vodnih telesih. Tukaj nismo uspeli priti do dogovora in pravzaprav je bila ukinitev dela stanovanjskih subvencij kot neka kompenzacija z ukrepom za plačilo služnosti.”
V skupnosti občin Slovenije, ki predstavlja drug del slovenskih občin opozarjajo, da se o sprejeti rešitvi nismo pogajali, prav tako o tem, kakšne bi lahko bile možne rešitve težav pri subvencioniranju stanovanjskih najemnin ni bilo govora na številnih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi. Tudi njih je kot kaže uveljavljena rešitev in njeni učinki presenetila, zato vsekakor zahtevajo ukrepanje. Skupnost občin Slovenije bo zato že v teh dnevih na Ministrstvo za javno upravo naslovilo zahtevo, da se v čim krajšem času sestanejo in skupaj poiščejo možne rešitve, ki ne bodo škodljive.
Da je bil osnovni fokus pogajalcev z obeh strani le na državnem oz. občinskih proračunih, ne pa na tem, kaj bodo sem in tja premetane številke in odločitve prinesle ljudem, da jih taki ukrepi delijo na tiste srečneže v javnih in one v zasebnih najetih stanovanjih, da bi morda vsaj kazalo vse najemnike vseh vrst stanovanj obremeniti enako, če se že strinjamo, da denarja v državi ni – ničesar od tega v debatah ni bilo, potrdi tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan.
Kot še navaja, naj bi precej olajšanja najemnikom tržnih stanovanj prinesel nov stanovanjski program, ki predvideva pravičnejšo pomoč državljanom ne glede na to, v kakšne vrste najemniškem stanovanju živijo. A ta je šele v obrisih in še zdaleč ne pomeni, da bo v trenutnem predlogu tudi zaživel.
Kakšno je bilo stališče Ministrva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zakaj sprejetja zakonodaje ni uspelo preprečiti, pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve:
Tudi pri Varuhu človekovih pravic bodo v kratkem obravnavali sprejeto zakonodajo in preverili, »ali gre s sprejetimi spremembami za morebitno diskriminacijo in protiustavnost tudi glede na najemniški položaj«
Naj si strani podajajo vroč kostanj odgovornosti za to, kdo je kaj predlagal in kdo je kaj kako razumel, lahko ga seveda tudi preložijo na državni zbor, ki je zakon potrdil s skoraj plebiscitarno večino – dejstvo je, da je zakon sprejet in da 1.4.2015 stopi v veljavo. Konec je debat o alinejah in prihrankih, za 2800 upravičencev prihaja čas precejšnjih sprememb.
Kaj konkretno pomenijo, kako je mogoče iz še veljavne odločbe razbrati, do katerega dela subvencije ne bodo več upravičeni, ko ta odločba poteče, je podrobneje pojasnila Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Leto dni je minilo od popolne ustavitve javnega življenja v kitajskem mestu Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstvenofantastični film, a oddaljena resničnost je postala realnost vsega sveta. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. V prvem valu, spomladi, smo bili pozitiven zgled spopadanja z epidemijo, od jeseni pa nam gre izjemno slabo. Kljub manjšemu umirjanju števila okužb smo še zelo daleč od vsaj približne normalizacije razmer, dodatne skrbi pa povzroča prihod angleškega seva. Nekaj vidikov epidemije v daljšem časovnem obdobju analiziramo z dr. Nino Ružić Gorenjec z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri medicinski fakulteti v Ljubljani in dr. Sašem Dolencem iz Kvarkadabre.
Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki ostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prinesla tako dolgo trajajoča šola na daljavo? Bodo pristojni še dodatno razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, kjer so zadolženi za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.
Zgodovina je sicer polna teorij zarot, ki so nastopile ob pandemijah, a vse povezane z mobilnim omrežjem 5G v zadnjih letih še posebej izstopajo. Zakaj so tako privlačne, kaj 5G prinaša in zakaj neupravičeno vzbuja skrb in razburja? V minulem odbitem letu smo veliko govorili o mobilnem omrežju prihodnosti, Vroči mikrofon zato povzema več epizod podkasta Odbita do bita in tolmači ključne pomisleke.
Učenci s posebnimi potrebami so se po več kot dveh mesecih spet vrnili v šolske klopi. Kako je potekal "nov začetek šolskega leta", smo preverili na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne – IRIS. Naša gostja je bila ravnateljica centra Katjuša Koprivnikar.
Kljub pandemiji se svet ni prenehal vrteti. Ljudje še naprej bežijo iz svojih domov, dogajajo se napadi na medije, kulturo, civilno družbo, nismo prenehali uničevati narave in zdravja. Izpostavili bomo nekaj tem iz serije Okolje ne pozablja in oddaje Kje pa vas čevelj žuli, ki jih bo komentiral hrvaški filozof, prevajalec in teoretik kulture Boris Buden, ki se je odrekel hrvaškemu državljanstvu in živi v Berlinu. Ob svoji prodorni kritiki nacionalizmov pa vidi optimizem v tem, da nam zmanjkuje časa.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zadnjih deset let v Sloveniji nismo imeli urejenega področja za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, za to pa od julija 2019 skrbi kolektivna organizacija Kopriva. Pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, ključkov USB in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za prazne nosilce podatkov: kasete, CD-je, spominske kartice, računalnike, telefone …, katere koli naprave ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Julija 2019 pa se je to področje korenito spremenilo. Kako, s sogovorniki na področju glasbenih kolektivnih organizacij ugotavlja Klara Zupančič.
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?
Najhuje je zamahniti z roko in reči, da se nič ne da Ker se v časih epidemije socialne mreže krčijo in oseba, ki trpi nasilje, velikokrat nima nikogar, ki bi se mu lahko zaupala, je še toliko bolj pomembno, da kot starš ostanemo pozorni na obnašanje otrok, opozarja Maja Plaz. "Spolno nasilje je ponavadi povzročeno s strani bližnjih oseb. Odgovornost vsakega od nas je, da je pripravljen na odziv, če bi se nam otrok zaupal, da se nekaj dogaja. Pomembno je, da ob tem nismo šokirani in da mu verjamemo. " Kam se lahko obrnete po pomoč? - 080-11-55 (klicna številka Društva SOS telefon), - Ženska svetovalnica: krizne številke za pomoč žrtvam nasilja, za umik v varne hiše, krizne centre in za psihosocialno pomoč, - anonimna e-prijava nasilja v družini, - klicne številke za pomoč pri duševni stiski so dostopne tukaj in na spletni strani Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, - brezplačni razbremenilni pogovori
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.
Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Vlada se za ohranjanje zaposlenosti in tudi gospodarskega potenciala zadolžuje. Dolg bo treba enkrat treba vrniti, čeprav je tudi Evropa v tej krizi obrnila hrbet varčevanju. Če bomo vlagali v naložbe prihodnosti, bo tudi breme dolga manjše.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov