Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
Je sploh kdo razmišljal o posledicah?
“Kaj zame pomeni, da bom odslej plačevala 195€ namesto 39€? Ob tem, da v treh izmenah in z napornim delom zaslužim manj kot minimalno plačo, da je mož brezposeln, da imava dva majhna otroka, zame to pomeni čisto grozo. Odkar vem, da bomo ostali brez 156€ subvencije ne spim več, ker ploh ne vem, kako bomo. Ostali bomo povsem brez denarja za hrano. Za našo družino je 156€ res ogromno denarja!” pravi mati dveh otrok, ena izmed 2792 tistih, ki bodo izgubili pravico do pomembnega dela subvencije neprofitnega dela najemnine.
Z zelo veliko večino (zanj je od 81 prisotnih poslancev glasovalo 67) bil namreč pred dobrim mesecem v državnem zboru sprejet interventni Zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Za boljše razumevanje, kaj se je zgodilo, najprej kratko pojasnilo: subvencija stanarine za socialno najšibkejši sloj najemnikov stanovanj je bila doslej sestavljena iz dveh delov .
Pred 6 leti je stanovanjski zakon prinesel nekaj olajšanja za tiste, ki so sicer izpolnjevali pogoje za neprofitno stanovanje, a jim ga njihova občina ni zmogla zagotoviti. Zato si je vsak tak upravičenec lahko poiskal stanovanje na trgu, občina in država pa sta mu vsaka do polovice krili razliko med višino tržne najemnine, ki jo je plačeval lastniku tega najetega stanovanja, in tako, ki bi jo za enako kvadraturo plačal, če bi mu stanovanje zagotovila občina ali občinski sklad. S pomembno opombo, da je bila določena zgornja dovoljena višina takih tržnih najemnin in sicer pa vsako posamezno regijo.
1.januarja 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali po domače, t.i. nova socialna zakonodaja, je prinesla še dodatno ugodnost : tisti, ki so že bili upravičeni do subvencije prej omenjenega dela tržne najemnine, so v primeru, če so živeli v hudih socialnih stiskah, lahko zaprosili še za dodatno subvencijo neprofitne najemnine – s tem so bili v bistvu povsem izenačeni s tistimi sodržavljani, ki so imeli več sreče in so najemniki neprofitnih, občinskih oz. skladovih stanovanj. Toda ko je zakon pred tremi leti to novost uvedel, ni tudi določil, kdo naj bo plačnik tega stroška in ta je nato v celoti končal na plečih občin. Te so , kot trdijo, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, ki je to breme delno sofinanciralo, opozarjale na to nedorečenost.
Zato se je pri pripravi interventnega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin v začetku tega leta med predlogi, kako naj se občine izvijejo iz vse težjega bremena financiranja, nekako znašel tudi predlog o ukinitvi stanovanjskih subvencij.
O tem, kako natanko je prišlo do predloga in kaj je kdo v resnici zagovarjal, ima vsaka stran nekoliko svojo verzijo:
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, ene od dveh pogajalk v imenu razdrobljene slovenske lokalne samouprave, ostro zanika, da bi bil predlog o ukinitvi subvencije z njihovega arzenala idej: “S strani Združenja občin Slovenije (ZOS) nismo bili pobudnik tega ukrepa,niti ga nismo zagovarjali. Bila jih je cela vrsta, ki bi lahko imeli še večji učinek kot na primer prenos stavbnih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč na občine. Je pa po mojem mnenju bila sprejeta anomalija, ukinjena je bila subvencija za neprofitni del najemnine, ki bi po moji oceni morala ostati, ostala pa je subvencija za tržni del najemnine. Tako smo prišli v kontradiktorno situacijo z neprofitnimi stanovanji! Logično bi bilo, da bi ukinili profitni del, občina pa bi vsem – v profitnih ali neprofitnih najemnih stanovanjih – sofinancirala neprofitno najemnino . Takšna ureditev kot je sprejeta sedaj, se mi zdi nelogična.”
In kakšne so bile še druge možnosti, da bi namesto subvencij stanarin črtali kakšne druge izdatke?
“Bila je cela paleta predlogov. Med drugim je bil tudi predlog, da se ukinejo služnosti za plačilo na vodnih telesih. Tukaj nismo uspeli priti do dogovora in pravzaprav je bila ukinitev dela stanovanjskih subvencij kot neka kompenzacija z ukrepom za plačilo služnosti.”
V skupnosti občin Slovenije, ki predstavlja drug del slovenskih občin opozarjajo, da se o sprejeti rešitvi nismo pogajali, prav tako o tem, kakšne bi lahko bile možne rešitve težav pri subvencioniranju stanovanjskih najemnin ni bilo govora na številnih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi. Tudi njih je kot kaže uveljavljena rešitev in njeni učinki presenetila, zato vsekakor zahtevajo ukrepanje. Skupnost občin Slovenije bo zato že v teh dnevih na Ministrstvo za javno upravo naslovilo zahtevo, da se v čim krajšem času sestanejo in skupaj poiščejo možne rešitve, ki ne bodo škodljive.
Da je bil osnovni fokus pogajalcev z obeh strani le na državnem oz. občinskih proračunih, ne pa na tem, kaj bodo sem in tja premetane številke in odločitve prinesle ljudem, da jih taki ukrepi delijo na tiste srečneže v javnih in one v zasebnih najetih stanovanjih, da bi morda vsaj kazalo vse najemnike vseh vrst stanovanj obremeniti enako, če se že strinjamo, da denarja v državi ni – ničesar od tega v debatah ni bilo, potrdi tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan.
Kot še navaja, naj bi precej olajšanja najemnikom tržnih stanovanj prinesel nov stanovanjski program, ki predvideva pravičnejšo pomoč državljanom ne glede na to, v kakšne vrste najemniškem stanovanju živijo. A ta je šele v obrisih in še zdaleč ne pomeni, da bo v trenutnem predlogu tudi zaživel.
Kakšno je bilo stališče Ministrva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zakaj sprejetja zakonodaje ni uspelo preprečiti, pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve:
Tudi pri Varuhu človekovih pravic bodo v kratkem obravnavali sprejeto zakonodajo in preverili, »ali gre s sprejetimi spremembami za morebitno diskriminacijo in protiustavnost tudi glede na najemniški položaj«
Naj si strani podajajo vroč kostanj odgovornosti za to, kdo je kaj predlagal in kdo je kaj kako razumel, lahko ga seveda tudi preložijo na državni zbor, ki je zakon potrdil s skoraj plebiscitarno večino – dejstvo je, da je zakon sprejet in da 1.4.2015 stopi v veljavo. Konec je debat o alinejah in prihrankih, za 2800 upravičencev prihaja čas precejšnjih sprememb.
Kaj konkretno pomenijo, kako je mogoče iz še veljavne odločbe razbrati, do katerega dela subvencije ne bodo več upravičeni, ko ta odločba poteče, je podrobneje pojasnila Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
Je sploh kdo razmišljal o posledicah?
“Kaj zame pomeni, da bom odslej plačevala 195€ namesto 39€? Ob tem, da v treh izmenah in z napornim delom zaslužim manj kot minimalno plačo, da je mož brezposeln, da imava dva majhna otroka, zame to pomeni čisto grozo. Odkar vem, da bomo ostali brez 156€ subvencije ne spim več, ker ploh ne vem, kako bomo. Ostali bomo povsem brez denarja za hrano. Za našo družino je 156€ res ogromno denarja!” pravi mati dveh otrok, ena izmed 2792 tistih, ki bodo izgubili pravico do pomembnega dela subvencije neprofitnega dela najemnine.
Z zelo veliko večino (zanj je od 81 prisotnih poslancev glasovalo 67) bil namreč pred dobrim mesecem v državnem zboru sprejet interventni Zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Za boljše razumevanje, kaj se je zgodilo, najprej kratko pojasnilo: subvencija stanarine za socialno najšibkejši sloj najemnikov stanovanj je bila doslej sestavljena iz dveh delov .
Pred 6 leti je stanovanjski zakon prinesel nekaj olajšanja za tiste, ki so sicer izpolnjevali pogoje za neprofitno stanovanje, a jim ga njihova občina ni zmogla zagotoviti. Zato si je vsak tak upravičenec lahko poiskal stanovanje na trgu, občina in država pa sta mu vsaka do polovice krili razliko med višino tržne najemnine, ki jo je plačeval lastniku tega najetega stanovanja, in tako, ki bi jo za enako kvadraturo plačal, če bi mu stanovanje zagotovila občina ali občinski sklad. S pomembno opombo, da je bila določena zgornja dovoljena višina takih tržnih najemnin in sicer pa vsako posamezno regijo.
1.januarja 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali po domače, t.i. nova socialna zakonodaja, je prinesla še dodatno ugodnost : tisti, ki so že bili upravičeni do subvencije prej omenjenega dela tržne najemnine, so v primeru, če so živeli v hudih socialnih stiskah, lahko zaprosili še za dodatno subvencijo neprofitne najemnine – s tem so bili v bistvu povsem izenačeni s tistimi sodržavljani, ki so imeli več sreče in so najemniki neprofitnih, občinskih oz. skladovih stanovanj. Toda ko je zakon pred tremi leti to novost uvedel, ni tudi določil, kdo naj bo plačnik tega stroška in ta je nato v celoti končal na plečih občin. Te so , kot trdijo, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, ki je to breme delno sofinanciralo, opozarjale na to nedorečenost.
Zato se je pri pripravi interventnega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin v začetku tega leta med predlogi, kako naj se občine izvijejo iz vse težjega bremena financiranja, nekako znašel tudi predlog o ukinitvi stanovanjskih subvencij.
O tem, kako natanko je prišlo do predloga in kaj je kdo v resnici zagovarjal, ima vsaka stran nekoliko svojo verzijo:
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, ene od dveh pogajalk v imenu razdrobljene slovenske lokalne samouprave, ostro zanika, da bi bil predlog o ukinitvi subvencije z njihovega arzenala idej: “S strani Združenja občin Slovenije (ZOS) nismo bili pobudnik tega ukrepa,niti ga nismo zagovarjali. Bila jih je cela vrsta, ki bi lahko imeli še večji učinek kot na primer prenos stavbnih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč na občine. Je pa po mojem mnenju bila sprejeta anomalija, ukinjena je bila subvencija za neprofitni del najemnine, ki bi po moji oceni morala ostati, ostala pa je subvencija za tržni del najemnine. Tako smo prišli v kontradiktorno situacijo z neprofitnimi stanovanji! Logično bi bilo, da bi ukinili profitni del, občina pa bi vsem – v profitnih ali neprofitnih najemnih stanovanjih – sofinancirala neprofitno najemnino . Takšna ureditev kot je sprejeta sedaj, se mi zdi nelogična.”
In kakšne so bile še druge možnosti, da bi namesto subvencij stanarin črtali kakšne druge izdatke?
“Bila je cela paleta predlogov. Med drugim je bil tudi predlog, da se ukinejo služnosti za plačilo na vodnih telesih. Tukaj nismo uspeli priti do dogovora in pravzaprav je bila ukinitev dela stanovanjskih subvencij kot neka kompenzacija z ukrepom za plačilo služnosti.”
V skupnosti občin Slovenije, ki predstavlja drug del slovenskih občin opozarjajo, da se o sprejeti rešitvi nismo pogajali, prav tako o tem, kakšne bi lahko bile možne rešitve težav pri subvencioniranju stanovanjskih najemnin ni bilo govora na številnih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi. Tudi njih je kot kaže uveljavljena rešitev in njeni učinki presenetila, zato vsekakor zahtevajo ukrepanje. Skupnost občin Slovenije bo zato že v teh dnevih na Ministrstvo za javno upravo naslovilo zahtevo, da se v čim krajšem času sestanejo in skupaj poiščejo možne rešitve, ki ne bodo škodljive.
Da je bil osnovni fokus pogajalcev z obeh strani le na državnem oz. občinskih proračunih, ne pa na tem, kaj bodo sem in tja premetane številke in odločitve prinesle ljudem, da jih taki ukrepi delijo na tiste srečneže v javnih in one v zasebnih najetih stanovanjih, da bi morda vsaj kazalo vse najemnike vseh vrst stanovanj obremeniti enako, če se že strinjamo, da denarja v državi ni – ničesar od tega v debatah ni bilo, potrdi tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan.
Kot še navaja, naj bi precej olajšanja najemnikom tržnih stanovanj prinesel nov stanovanjski program, ki predvideva pravičnejšo pomoč državljanom ne glede na to, v kakšne vrste najemniškem stanovanju živijo. A ta je šele v obrisih in še zdaleč ne pomeni, da bo v trenutnem predlogu tudi zaživel.
Kakšno je bilo stališče Ministrva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zakaj sprejetja zakonodaje ni uspelo preprečiti, pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve:
Tudi pri Varuhu človekovih pravic bodo v kratkem obravnavali sprejeto zakonodajo in preverili, »ali gre s sprejetimi spremembami za morebitno diskriminacijo in protiustavnost tudi glede na najemniški položaj«
Naj si strani podajajo vroč kostanj odgovornosti za to, kdo je kaj predlagal in kdo je kaj kako razumel, lahko ga seveda tudi preložijo na državni zbor, ki je zakon potrdil s skoraj plebiscitarno večino – dejstvo je, da je zakon sprejet in da 1.4.2015 stopi v veljavo. Konec je debat o alinejah in prihrankih, za 2800 upravičencev prihaja čas precejšnjih sprememb.
Kaj konkretno pomenijo, kako je mogoče iz še veljavne odločbe razbrati, do katerega dela subvencije ne bodo več upravičeni, ko ta odločba poteče, je podrobneje pojasnila Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ
Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je preverjala Nataša Štefe.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Pred tedni je odmevala izpoved Kranjčanke, ki je več kot teden dni čakala na diagnozo 'razliti slepič'. Opozorila je na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem. Raziskujemo, zakaj so v Kranju še vedno brez radiologa, ki bi opravljal tudi ultrazvočne preiskave. Za nujne primere so dogovorjeni s preobremenjenim zasebnikom. Zato mrzlično iščejo specialiste, tudi v tujini. A se je zataknilo na Ministrstvu za zdravje, kamor so decembra lani poslali vlogo za poklicno kvalifikacijo zdravnice specialistke iz tujine. Komisija o njej še ni odločila, saj imajo 250 takšnih vlog. Na ministrstvu za zdravje priznavajo zaostanke in pojasnjujejo, da vsako vlogo vodijo kot samostojen upravni postopek.
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije. Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Neveljaven email naslov