Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Dr. Srečo Dragoš: "Pripravništva omogočajo tudi razbremenitev centrov za socialno delo."
Študentom, ki se izobražujejo ali so se izobraževali za poklic socialnega delavca, je prekipelo. Že dve leti namreč čakajo na razpis za opravljanje pripravništva, ki je po Zakonu o socialnem varstvu skupaj s pozneje opravljenim strokovnim izpitom nujni pogoj za opravljanje poklica za katerega so se izobraževali.
Na drugi strani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da denarja za ta namen ni, ter da v javnem sektorju še vrsta drugih diplomantov čaka na financiranje obveznih pripravništev prek evropskih sredstev.
V zakonu je predpisano, da mora strokovni delavec imeti opravljeno pripravništvo in strokovni izpit, nikjer ne piše, da država vsakomur to financira.”
– Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvo za delo
Študenti, ki zaradi prehodnega obdobja črpanja evropskih sredstev čakajo na razpis za opravljanje pripravništev že 2 leti, so se zato zbrali pred Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter glasno zahtevali: “Hočemo pripravništva, uredite pripravništva!“. Veliko jih namreč po mnenju organizatorjev protesta, ki je privabil približno 380 podpornikov, danes pripravništvo opravlja prostovoljno, čeprav je tovrstna oblika izkoriščanja mladih prepovedana.
“Zakonodaja pravi, da rabi človek eno leto usposabljanja ali delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu. Smo proti temu in soglasja za volontersko pripravništva ni, a zaradi presežka diplomantov tudi te spustimo na izpit.”
– Bojan Regvar, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije
Približno pol milijona (6%) stroškov je iz finančne sheme bilo namenjeno vodenju projektne pisarne za projekt Pripravništva pri Socialni zbornici Slovenije (4 zaposleni na projektu).
Po mnenju organizatorja protesta (skupine študentov in Socialne zbornice Slovenije), bi moralo Ministrstvo za delo zagotoviti pripravništva za približno 500 diplomantov, ki želijo delati na področju socialnega varstva. Ministrstvo odgovarja, da so podatke preverjali na Zavodu za zaposlovanje, kjer je trenutno prijavljenih zgolj 37 diplomantov s Fakultete za socialno delo. Gre za napihovanje številk?
Slovenija sicer po številu zaposlenih na področju socialnega varstva dosega 42 odstotkov povprečja EU – pri nas je v na 100.000 prebivalcev v socialnem varstvu zaposlenih 772 ljudi, v EU v povprečju 1851, a potrebe na trgu dela je močno oklestil Zakon o uravnoteženju javnih financ oziroma ZUJF. In centri za socialno delo so tudi s pomočjo pripravnikov do zdaj reševali problem pomanjkanja delovne sile.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Dr. Srečo Dragoš: "Pripravništva omogočajo tudi razbremenitev centrov za socialno delo."
Študentom, ki se izobražujejo ali so se izobraževali za poklic socialnega delavca, je prekipelo. Že dve leti namreč čakajo na razpis za opravljanje pripravništva, ki je po Zakonu o socialnem varstvu skupaj s pozneje opravljenim strokovnim izpitom nujni pogoj za opravljanje poklica za katerega so se izobraževali.
Na drugi strani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da denarja za ta namen ni, ter da v javnem sektorju še vrsta drugih diplomantov čaka na financiranje obveznih pripravništev prek evropskih sredstev.
V zakonu je predpisano, da mora strokovni delavec imeti opravljeno pripravništvo in strokovni izpit, nikjer ne piše, da država vsakomur to financira.”
– Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvo za delo
Študenti, ki zaradi prehodnega obdobja črpanja evropskih sredstev čakajo na razpis za opravljanje pripravništev že 2 leti, so se zato zbrali pred Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter glasno zahtevali: “Hočemo pripravništva, uredite pripravništva!“. Veliko jih namreč po mnenju organizatorjev protesta, ki je privabil približno 380 podpornikov, danes pripravništvo opravlja prostovoljno, čeprav je tovrstna oblika izkoriščanja mladih prepovedana.
“Zakonodaja pravi, da rabi človek eno leto usposabljanja ali delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu. Smo proti temu in soglasja za volontersko pripravništva ni, a zaradi presežka diplomantov tudi te spustimo na izpit.”
– Bojan Regvar, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije
Približno pol milijona (6%) stroškov je iz finančne sheme bilo namenjeno vodenju projektne pisarne za projekt Pripravništva pri Socialni zbornici Slovenije (4 zaposleni na projektu).
Po mnenju organizatorja protesta (skupine študentov in Socialne zbornice Slovenije), bi moralo Ministrstvo za delo zagotoviti pripravništva za približno 500 diplomantov, ki želijo delati na področju socialnega varstva. Ministrstvo odgovarja, da so podatke preverjali na Zavodu za zaposlovanje, kjer je trenutno prijavljenih zgolj 37 diplomantov s Fakultete za socialno delo. Gre za napihovanje številk?
Slovenija sicer po številu zaposlenih na področju socialnega varstva dosega 42 odstotkov povprečja EU – pri nas je v na 100.000 prebivalcev v socialnem varstvu zaposlenih 772 ljudi, v EU v povprečju 1851, a potrebe na trgu dela je močno oklestil Zakon o uravnoteženju javnih financ oziroma ZUJF. In centri za socialno delo so tudi s pomočjo pripravnikov do zdaj reševali problem pomanjkanja delovne sile.
Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.
V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.
V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.
Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.
Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?
Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič
Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.
V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.
Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?
Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.
Marjan Jerman je s sogovorniki odkrival kako neurejeno je pravzaprav področje upravljanja s stanovanji v Sloveniji. Kaj se zgodi, če vam upravnik ne plača računov za vodo, elekrtiko ali plin?
Zaposlitve za nedoločen čas in na enakem delovnem mestu za celotno delovno dobo izginjajo, vedno več je občasnih in začasnih zaposlitev. Na spremenjen trg dela so se bolje pripravili nepošteni delodajalci, ki so vedno korak pred inšpektorji.
Neveljaven email naslov