Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Dr. Srečo Dragoš: "Pripravništva omogočajo tudi razbremenitev centrov za socialno delo."
Študentom, ki se izobražujejo ali so se izobraževali za poklic socialnega delavca, je prekipelo. Že dve leti namreč čakajo na razpis za opravljanje pripravništva, ki je po Zakonu o socialnem varstvu skupaj s pozneje opravljenim strokovnim izpitom nujni pogoj za opravljanje poklica za katerega so se izobraževali.
Na drugi strani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da denarja za ta namen ni, ter da v javnem sektorju še vrsta drugih diplomantov čaka na financiranje obveznih pripravništev prek evropskih sredstev.
V zakonu je predpisano, da mora strokovni delavec imeti opravljeno pripravništvo in strokovni izpit, nikjer ne piše, da država vsakomur to financira.”
– Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvo za delo
Študenti, ki zaradi prehodnega obdobja črpanja evropskih sredstev čakajo na razpis za opravljanje pripravništev že 2 leti, so se zato zbrali pred Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter glasno zahtevali: “Hočemo pripravništva, uredite pripravništva!“. Veliko jih namreč po mnenju organizatorjev protesta, ki je privabil približno 380 podpornikov, danes pripravništvo opravlja prostovoljno, čeprav je tovrstna oblika izkoriščanja mladih prepovedana.
“Zakonodaja pravi, da rabi človek eno leto usposabljanja ali delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu. Smo proti temu in soglasja za volontersko pripravništva ni, a zaradi presežka diplomantov tudi te spustimo na izpit.”
– Bojan Regvar, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije
Približno pol milijona (6%) stroškov je iz finančne sheme bilo namenjeno vodenju projektne pisarne za projekt Pripravništva pri Socialni zbornici Slovenije (4 zaposleni na projektu).
Po mnenju organizatorja protesta (skupine študentov in Socialne zbornice Slovenije), bi moralo Ministrstvo za delo zagotoviti pripravništva za približno 500 diplomantov, ki želijo delati na področju socialnega varstva. Ministrstvo odgovarja, da so podatke preverjali na Zavodu za zaposlovanje, kjer je trenutno prijavljenih zgolj 37 diplomantov s Fakultete za socialno delo. Gre za napihovanje številk?
Slovenija sicer po številu zaposlenih na področju socialnega varstva dosega 42 odstotkov povprečja EU – pri nas je v na 100.000 prebivalcev v socialnem varstvu zaposlenih 772 ljudi, v EU v povprečju 1851, a potrebe na trgu dela je močno oklestil Zakon o uravnoteženju javnih financ oziroma ZUJF. In centri za socialno delo so tudi s pomočjo pripravnikov do zdaj reševali problem pomanjkanja delovne sile.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Dr. Srečo Dragoš: "Pripravništva omogočajo tudi razbremenitev centrov za socialno delo."
Študentom, ki se izobražujejo ali so se izobraževali za poklic socialnega delavca, je prekipelo. Že dve leti namreč čakajo na razpis za opravljanje pripravništva, ki je po Zakonu o socialnem varstvu skupaj s pozneje opravljenim strokovnim izpitom nujni pogoj za opravljanje poklica za katerega so se izobraževali.
Na drugi strani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da denarja za ta namen ni, ter da v javnem sektorju še vrsta drugih diplomantov čaka na financiranje obveznih pripravništev prek evropskih sredstev.
V zakonu je predpisano, da mora strokovni delavec imeti opravljeno pripravništvo in strokovni izpit, nikjer ne piše, da država vsakomur to financira.”
– Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvo za delo
Študenti, ki zaradi prehodnega obdobja črpanja evropskih sredstev čakajo na razpis za opravljanje pripravništev že 2 leti, so se zato zbrali pred Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter glasno zahtevali: “Hočemo pripravništva, uredite pripravništva!“. Veliko jih namreč po mnenju organizatorjev protesta, ki je privabil približno 380 podpornikov, danes pripravništvo opravlja prostovoljno, čeprav je tovrstna oblika izkoriščanja mladih prepovedana.
“Zakonodaja pravi, da rabi človek eno leto usposabljanja ali delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu. Smo proti temu in soglasja za volontersko pripravništva ni, a zaradi presežka diplomantov tudi te spustimo na izpit.”
– Bojan Regvar, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije
Približno pol milijona (6%) stroškov je iz finančne sheme bilo namenjeno vodenju projektne pisarne za projekt Pripravništva pri Socialni zbornici Slovenije (4 zaposleni na projektu).
Po mnenju organizatorja protesta (skupine študentov in Socialne zbornice Slovenije), bi moralo Ministrstvo za delo zagotoviti pripravništva za približno 500 diplomantov, ki želijo delati na področju socialnega varstva. Ministrstvo odgovarja, da so podatke preverjali na Zavodu za zaposlovanje, kjer je trenutno prijavljenih zgolj 37 diplomantov s Fakultete za socialno delo. Gre za napihovanje številk?
Slovenija sicer po številu zaposlenih na področju socialnega varstva dosega 42 odstotkov povprečja EU – pri nas je v na 100.000 prebivalcev v socialnem varstvu zaposlenih 772 ljudi, v EU v povprečju 1851, a potrebe na trgu dela je močno oklestil Zakon o uravnoteženju javnih financ oziroma ZUJF. In centri za socialno delo so tudi s pomočjo pripravnikov do zdaj reševali problem pomanjkanja delovne sile.
Gladovna stavka je postala priljubljeno sredstvo – ne samo za uveljavljanje pravic, ampak tudi za vzbujanje pozornosti. Varuhinja človekovih pravic jih je samo v svojem mandatu obravnavala že sedem. Ugotavlja, da so zahteve pogosto tudi nerealne. V slovenskih zaporih se je samo v tem letu za gladovno stavko odločilo že 27 posameznikov. Gladovna stavka ima pomembno vlogo v svetovni zgodovini nenasilnega upora. O tem, kakšno vlogo ima v Sloveniji, bomo govorili z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nusdorfer, filozofom Luko Omladičem in predsednikom komisije za medicinsko etiko Božidarjem Voljčem.
Spopadi med Izraelom in Hamasom odpirajo tudi vprašanje bojkota, predvsem pri dobavi orožja na krizna območja. Izrael je od leta 2004 iz Slovenije uvozil za 6 milijonov evrov vojaške opreme in orožja, naša država iz spornih območij uvaža predvsem sadje. Naj se Slovenija pridruži bojkotu Izraela, ki ga nekatere države vsaj sramežljivo napovedujejo, ali pa naj kako drugače zavzame bolj konstruktivno in miroljubno vlogo v izraelsko-palestinskem konfliktu?
Ali bo nova finančna služba uspešnejša pri preganjanju sive ekonomije, utaji davkov, znižanju davčnega dolga kot prej carinska in davčna služba vsaka zase? Mobilne enote bodo bolj navzoče na terenu in odkrivale tudi delo na črno, zagrožene kazni bodo višje. Bo nadzor finančnih inšpektorjev in preiskovalcev učinkovitejši?
Vrnili smo se na poplavljena območja v Srbiji. Katastrofa, ki so jo doživeli ljudje, ki so že tako težko živeli, zdaj povzroča težave na vseh področjih življenja. Ljudje so fizično in psihično izčrpani. Večina pa jih je za vsaj delno obnovo zapravila tudi celotne prihranke. Porušene hiše v Obrenovcu, ki so nekatere še vedno nedotaknjene, pričajo o tem, da pomoč države pri obnovi po dveh mesecih še vedno ni zagotovljena tako kot bi bilo potrebno. Medtem pa Obrenovac in ostala potopljena mesta in vasi pospešeno drvijo tudi v družbeno socialni propad, saj je zaradi poplav ogromno ljudi ostalo brez služb.
Na petkovi ustanovni seji državnega zbora bo v poslanske klopi sploh prvič sedlo kar 64 od 90-ih poslancev. Večina novincev je javnosti neznana, prav tako jih je veliko sploh prvič zašlo v politiko. Med njimi so stand up komiki, igralci, podjetniki, študenti …
Slovenska privatizacija je kot vrtiljak obljub in želja ter nasprotovanj. Vse to se zrcali v zgodbi o Telekomu Slovenije. Politika se njegove prodaje negotovo loteva že 15 let. V tem času se je Telekom prelevil iz prezadolženega podjetja, ki je služilo kot samopostrežba politiki in se lotevalo dragih zgrešenih nakupov po Balkanu, obenem pa izrinjalo konkurenco in si s tem nakopalo preštevilne tožbe, v nacionalnega operaterja, ki vlaga v najnovejše tehnologije, izstopa iz zgrešenih naložb in izboljšuje finančno stanje. A politika se je odločila: Telekom je treba prodati.
Starejši so pogosto odvisni od sorodnikov in drugih, ki skrbijo zanje, ko sami tega več ne zmorejo. Številni sorodniki to počnejo zelo predano in sočutno, drugi manj. Občine morajo poskrbeti za možnost pomoči družini na domu, vendar so cene zelo različne in svojci si je pogosto ne morejo privoščiti.
Nenehna zagotovila politikov, da smo še vedno socialna država, da je stopnja razslojevanja med najnižjimi v Evropi in da je med pomembne dosežke odhajajoče vlade mogoče šteti tudi to, da se raven socialnih izdatkov ni znižala, so kot v posmeh vsaj 300.000 sodržavljanom, ki že živijo v revščini. Da je človek prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države, da je zakonodaja neživljenjska, nedomišljena in zaletava, da so kršitve v nebo vpijoče in da vodijo ljudi tudi v resne zdravstvene težave pa tudi v smrt opozarja tudi varuhinja človekovih pravic.Kakšna je torej v resnici naša socialna država, smo v Vročem mikrofonu vprašali varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Rdeči križ Slovenije zavrača medijske navedbe o možnosti stečaja. Je likviden in solventen, ima pa velike težave zaradi napak pri gradnji hotela Arija. Pozabili so unovčiti garancijo. Zakaj nihče ne prevzame odgovornosti? Je garancija sploh bila unovčljiva? Kdo je odgovoren? Zakaj podizvajalci niso bilo poplačani? Bo Rdeči križ moral dvakrat plačati za isto delo? Kaj se je dogajalo med prenosi terjatev?
Grško zdravstvo močno trpi zaradi posledic krize in varčevalnih ukrepov. V Grčiji je kar tri milijone ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, še približno toliko pa jih bo brez zavarovanja ostalo v kratkem. Veliko prebivalcev nima dostopa niti do osnovnih zdravstvenih storitev. Kronični bolniki ne jemljejo zdravil, ker nimajo denarja za doplačila. Zato kriza resno načenja javno zdravje, pravi Apostolos Veizis, vodja programov organizacije Zdravniki brez meja za Grčijo. Zaradi krize in varčevalnih ukrepov je v Grčiji že izbruhnila epidemija okužb z virusom HIV pri uporabnikih drog. Ker se varčuje tudi pri sredstvih za škropljenje komarjev, sta se pojavila malarija in virus Zahodnega Nila. Število samomorov se je povečalo za 40 odstotkov.
Kaj je še mogoče popraviti? “Zdravstveni pogoj, da morata biti v osebni kartoteki otroka zabeležena dva obiska pri zdravniku letno, res ni velika zahteva in to ne bi smel biti razlog za tak osip!” je podatek, da je še sredi junija ostalo neizkoriščenih nekaj tisoč subvencij za zdravstveno letovanje komentirala Margareta Seher Zupančič, predsednica slovenskega Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in pediatrinja v ZD Velenje: “Dejstvo je, da so nadzori zavarovalnice vse pogostejši in prav je tako.”
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Kdo ali kaj lahko Evropo popelje iz krize? In kaj če odgovor na vse ni rast, dodana vrednost in evro? Kot ugotavlja filozof dr. Luka Omladič je bila odlika Evrope vedno to, da je bila v krizi idej: “Takšne krize so porajale nove ideje. Vprašanje pa je, če so ideje dandanes sploh še pomembne.” Renesansa 2.0. Kam nas peljejo misleci in kateri miselni tokovi lahko Evropo peljejo naprej?
Lani je policija začela preiskovati sume kaznivih dejanj pri opravljanju izpitov za vozniška dovoljenja in pri izdajanju potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje. Po dosedanji preiskavi naj bi bila sporna vsaj četrtina izdanih tovrstnih potrdil.
Vam je že kdo kdaj ukradel idejo ali si prilastil vaš izdelek? V tokratni oddaji bomo preko primerov ogoljufanih oziroma okradenih posameznikov preverjamo, kakšne pravice imamo po avtorskem pravu.
Davčna uprava je odmerila večino davčnih obveznosti za preteklo leto,mnogi svojih obveznosti še niso poravnali in trenutno so v pripravi, med drugimi, davčne izvršbe za 50.000 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 € (od tega jih je 8.500 tik pred samo izvršbo). Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 € za administrativne sklepe oziroma 75 € za sklep o davčni izvršbi na premičnine, stroške izpeljave postopka pa si zaračunajo še banke.
Pomoč poplavljenim na Balkanu se še naprej zbira po vsej Sloveniji, počasi se bo začela tudi obnova prizadetih območij. Zbiranje pomoči pa ima, zanimivo, tudi pozitiven vpliv na naše gospodarstvo. Kakšne so aktualne razmere na poplavljenih območjih, kako je s pomočjo in učinkovitostjo njenega razdeljevanja, kaj v Srbiji in Bosni in Hercegovini trenutno najbolj potrebujejo, kako bo z obnovo in kakšna bo pri tem vloga Slovenije …
Poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept se opazno povečuje, ugotavljajo v slovenski zdravstveni blagajni. Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki presega 2 tisoč evrov letno na osebo, je bil njihov delež lani skoraj 23-odstoten, samo v ljubljanskem kliničnem centru pa so biološka zdravila predstavljala polovico vseh stroškov za zdravila. Ob navadnih bioloških zdravilih pa so novi igralci na trgu tudi biogeneriki oziroma podobna biološka zdravila, pri razvoju katerih igramo prav Slovenci pomembno vlogo. Kako tovrstna zdravila zaznamujejo farmacevtski trg in kaj obetajo pacientom?
Na obojih dosedanjih evropskih volitvah je bila volilna udeležba v Sloveniji 28%. Strokovnjaki ugotavljajo, da je to premalo in se hkrati sprašujejo, zakaj ljudi evropske teme ne zanimajo bolj.
Neveljaven email naslov