Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Če je 'samostojni podjetnik' v resnici popolnoma odvisen od takšnega 'delodajalca', če mu ta kroji urnik, odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne, če ima skratka elemente rednega delovnega razmerja, je tako razmerje nezakonito.
“Zaposlitve prek pogodbe civilnega prava, pa tako imenovana ‘espeizacija’, zahteva po vzpostavitvi statusa samostojnega podjetnika, pri čemer ‘delodajalca’ seveda zanima le to, da je taka oblika zanj najcenejša, so med največjimi težavami na področju delovnih razmerij,” opozori glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček na eno od številnih ugotovljenih kršitev v letnem poročilu Inšpektorata za delo za leto 2014.
Takemu ‘zaposlenemu’ ‘delodajalec’ za opravljeno delo plača bruto znesek in ga sploh ne zanima, kaj se s tem človekom dogaja, če zboli; kako je z njegovim dopustom, s takim ‘delavcem’ nima nobenih dodatnih stroškov. Čeprav je ‘samostojni podjetnik’ popolnoma odvisen od tega ‘zaposlovalca’, čeprav mu ‘delodajalec’ popolnoma kroji urnik; čeprav mu odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne; čeprav so vse to elementi rednega delovnega razmerja.
Taka ‘espeizacija’ je popolnoma nezakonita! Če ima delodajalec potrebo po stalnem rednem delavcu, če obstajajo elementi delovnega razmerja, če obstaja delo, za katero delodajalec redno potrebuje nekoga, in ne gre samo za občasno priložnostno pomoč, potem ta ne sme imeti najetih delavcev niti za en dan. To je nezakonito!
Vse več uspešnih tožb, zato kar pogumno!
“Taki ‘zaposleni’ naj tovrstno kršitev prijavijo inšpekciji in se obrnejo naravnost na sodišče, kjer naj delodajalca tožijo. V minulih dveh letih je bilo veliko tožnikov na sodišču uspešnih in veliko delavcev je iztožilo obstoj delovnega razmerja. Zatorej le pogumno!” svetuje glavna republiška inšpektorica.
Kar je seveda zelo težka odločitev. Ne le tako odvisnim ‘zaposlenim’, tudi delodajalcem je jasno, da je zlahka mogoče priti do še bolj obupanih, ki bodo delali več za enako ali morda manj denarja. Kako to preseči?
“Vsi skupaj bomo morali narediti več za ozaveščenost. Lani smo bili pri tem dokaj uspešni, tako na prekrškovnem področju kot tudi pri sodbah na drugi stopnji, kar pomeni, da se stvari le urejajo. Morda bi se veljalo zgledovati po državah, v katerih so izenačili ceno dela zaposlenih prek civilnih pogodb, tistih s statusom samostojnega podjetnika in redno zaposlenih in ta problem odpravili čez noč. Irska je dober primer, v ZDA pa je denimo cena dela za samozaposlenega celo za polovico višja od cene za zaposlenega v rednem delovnem razmerju in se s takimi težavami sploh ne ukvarjajo.”
Otoki ‘samozaposlenih’ v tovarniških prostorih
Poleg nepravilnih oblik delovnega razmerja postaja vse večja tudi obremenitev z delom: “Zakonodaja je povsem jasna, prav tako evropska direktiva, ki bi jo morale upoštevati vse države: delovni teden ne bi smel presegati 56 ur in jasno mora biti tudi, od kdaj do kdaj traja delovna obveznost. Pri nas pa prijave kažejo, da delavci delajo preveč in delajo zunaj dogovorjenega časa,” ugotavlja glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je v Vročem mikrofonu pojasnila tudi, kakšna je razlika med prisilno ‘espeizacijo’ in upravičenim statusom samostojnega podjetnika, kakšne kršitve ugotavljajo na terenu, kjer v posameznih delih tovarne obstajajo pravi “otoki” prisilno samozaposlenih, pa tudi, kakšne so razlike med kršitvami v javnem in zasebnem sektorju, kje je inšpekcija najbolj nemočna, kje k slabim razmeram pripomore še slaba ozaveščenost zaposlenih.
In ne nazadnje, kakšne so težave delodajalcev, ki se trudijo preživeti na neurejenem dampinškem trgu nekaterih storitev? Kršijo zakonodajo zato, ker preprosto nečesa ne morejo omogočiti, ker so sami žrtve neplačnikov in ker so obremenitve plač in drugih obveznosti previsoke, ali zato – ker pač lahko?
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Če je 'samostojni podjetnik' v resnici popolnoma odvisen od takšnega 'delodajalca', če mu ta kroji urnik, odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne, če ima skratka elemente rednega delovnega razmerja, je tako razmerje nezakonito.
“Zaposlitve prek pogodbe civilnega prava, pa tako imenovana ‘espeizacija’, zahteva po vzpostavitvi statusa samostojnega podjetnika, pri čemer ‘delodajalca’ seveda zanima le to, da je taka oblika zanj najcenejša, so med največjimi težavami na področju delovnih razmerij,” opozori glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček na eno od številnih ugotovljenih kršitev v letnem poročilu Inšpektorata za delo za leto 2014.
Takemu ‘zaposlenemu’ ‘delodajalec’ za opravljeno delo plača bruto znesek in ga sploh ne zanima, kaj se s tem človekom dogaja, če zboli; kako je z njegovim dopustom, s takim ‘delavcem’ nima nobenih dodatnih stroškov. Čeprav je ‘samostojni podjetnik’ popolnoma odvisen od tega ‘zaposlovalca’, čeprav mu ‘delodajalec’ popolnoma kroji urnik; čeprav mu odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne; čeprav so vse to elementi rednega delovnega razmerja.
Taka ‘espeizacija’ je popolnoma nezakonita! Če ima delodajalec potrebo po stalnem rednem delavcu, če obstajajo elementi delovnega razmerja, če obstaja delo, za katero delodajalec redno potrebuje nekoga, in ne gre samo za občasno priložnostno pomoč, potem ta ne sme imeti najetih delavcev niti za en dan. To je nezakonito!
Vse več uspešnih tožb, zato kar pogumno!
“Taki ‘zaposleni’ naj tovrstno kršitev prijavijo inšpekciji in se obrnejo naravnost na sodišče, kjer naj delodajalca tožijo. V minulih dveh letih je bilo veliko tožnikov na sodišču uspešnih in veliko delavcev je iztožilo obstoj delovnega razmerja. Zatorej le pogumno!” svetuje glavna republiška inšpektorica.
Kar je seveda zelo težka odločitev. Ne le tako odvisnim ‘zaposlenim’, tudi delodajalcem je jasno, da je zlahka mogoče priti do še bolj obupanih, ki bodo delali več za enako ali morda manj denarja. Kako to preseči?
“Vsi skupaj bomo morali narediti več za ozaveščenost. Lani smo bili pri tem dokaj uspešni, tako na prekrškovnem področju kot tudi pri sodbah na drugi stopnji, kar pomeni, da se stvari le urejajo. Morda bi se veljalo zgledovati po državah, v katerih so izenačili ceno dela zaposlenih prek civilnih pogodb, tistih s statusom samostojnega podjetnika in redno zaposlenih in ta problem odpravili čez noč. Irska je dober primer, v ZDA pa je denimo cena dela za samozaposlenega celo za polovico višja od cene za zaposlenega v rednem delovnem razmerju in se s takimi težavami sploh ne ukvarjajo.”
Otoki ‘samozaposlenih’ v tovarniških prostorih
Poleg nepravilnih oblik delovnega razmerja postaja vse večja tudi obremenitev z delom: “Zakonodaja je povsem jasna, prav tako evropska direktiva, ki bi jo morale upoštevati vse države: delovni teden ne bi smel presegati 56 ur in jasno mora biti tudi, od kdaj do kdaj traja delovna obveznost. Pri nas pa prijave kažejo, da delavci delajo preveč in delajo zunaj dogovorjenega časa,” ugotavlja glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je v Vročem mikrofonu pojasnila tudi, kakšna je razlika med prisilno ‘espeizacijo’ in upravičenim statusom samostojnega podjetnika, kakšne kršitve ugotavljajo na terenu, kjer v posameznih delih tovarne obstajajo pravi “otoki” prisilno samozaposlenih, pa tudi, kakšne so razlike med kršitvami v javnem in zasebnem sektorju, kje je inšpekcija najbolj nemočna, kje k slabim razmeram pripomore še slaba ozaveščenost zaposlenih.
In ne nazadnje, kakšne so težave delodajalcev, ki se trudijo preživeti na neurejenem dampinškem trgu nekaterih storitev? Kršijo zakonodajo zato, ker preprosto nečesa ne morejo omogočiti, ker so sami žrtve neplačnikov in ker so obremenitve plač in drugih obveznosti previsoke, ali zato – ker pač lahko?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov