Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Evropska komisija z novo direktivo na področju GSO, Slovenija z novim zakonom, znanost proti omejevanju GSO
Gojiti gensko spremenjene poljščine ali ne, že več kot desetletje in pol neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. V začetku aprila je na tem področju začela veljati nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija sicer predstavila že leta 2010. Njen namen je poenostaviti dozdajšnji postopek odobritve gensko spremenjenih organizmov, ki ni zmogel odgovarjati povsem razdeljenim državam članicam.
“V skladu z novo zakonodajo bodo lahko države članice Unije omejile ali prepovedale pridelavo gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni.”
– Ladislav Miko, direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane v Evropi
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je od začetka svojega delovanja kot ustrezne ocenila 48 gensko spremenjenih poljščin in produktov za hrano in krmo, od tega 30 sort koruze, po sedem sort soje in bombaža, 3 sorte oljne repice in eno sorto pese. Manjši del se je nanašal na sajenje, večinoma pa gre za rastline in produkte za krmo živali.
Bi potrdili, da je EFSA povsem neodvisna?
Ja, potrjujem, da so znanstvene objave EFSE popolnoma neodvisne.
– Bernhard Url, EFSA
Manj prepričana v neoporečnost gensko spremenjenih organizmov, ki jih spuščamo na evropska tla, pa je agronomka dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Vse te sorte, tudi koruza Monsanto 810, ki je dovoljena v Evropi, so odporne na herbicide, zlasti na aktivno snov glifosat. Po številnih epidemioloških študijah pa lahko že nizki odmerki glifosata predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, med drugim delujejo kot hormonski motilci, dokazali so rakotvornost, ogrozi lahko tudi zarodek.«
“Je mogoča pot nazaj, če se že uvedeni GSO izkažejo za nevarne?”
“Po mojem mnenju ne.”
“In kdo bo prevzel odgovornost za to?”
“Tako kot vedno: davkoplačevalci, potrošniki.”
– dr. Martina Bavec
“Primarno menimo, da je vprašanje GSO znanstveno vprašanje in da bi morala politika upoštevati stroko in ne predvsem javnega mnenja, ki je žal pri nas zelo slabo informirano,” pa opozarja dr. Gregor Majdič, raziskovalec na področju biomedicine in član odbora za sproščanje organizmov v okolje, kjer preučujejo vsako tovrstno prošnjo v Uniji.
“Gensko spremenjeni organizmi so lahko zelo koristni, a je treba presojati od primera do primera.”
– dr. Gregor Majdič
A pomembno je, da ločujemo: eno je setev, drugo uvoz gensko spremenjene krme oziroma hrane in uživanje te. Nova direktiva Evropske komisije in osnutek zakona se nanašata le na prvo, v zvezi s prometom pa je šele pred tedni ugledal luč nov zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi tudi odločitev o uvozu in prometu gensko spremenjenih organizmov prenesli na raven držav članic. Tu pa nastane zmeda: “Slovenija, tako kot vse preostale evropske države uvaža gensko spremenjeno krmo za živino, saj v Evropi nismo sposobno pridelati dovolj krme brez gensko spremenjenih organizmov. Ko je treba na nacionalni ravni glasovati o ustreznosti določenega gensko spremenjenega organizma, Slovenija vedno glasuje proti, toda po drugi strani še vedno uvaža gensko spremenjene organizme za krmo.” – Generalna sekretarka Natalie Moll, generalna sekretarka pri EuropaBio, združenju evropskih biotehnoloških podjetjih, opozarja na kontradiktorno pozicijo Slovenije in številnih drugih držav.
“Da bi prepovedali uvoz GS krme, o tem se še nismo opredelili. Je pa treba opozoriti, da ima predlog komisije pasti, pomeni konec enotnega trga.”
–Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Odgovorni za področje kmetijstva in gensko spremenjenih organizmov pr Greenpeace-u Marco Contiero poziva komisijo k temu, da bi začeta “resno premišljevati o političnih motivih za uvoz milijonov ton gensko spremenjene krme iz Južne in Severne Amerike. To vprašanje zahteva ukrepanje tako na politični ravni, kot tudi na ekonomski, zahteva preobrat v premisleku o prihodnosti prehranske verige v Evropi”.
“Če govorimo o državah članicah, je Velika Britanija zagotovo tista, ki najbolj spodbuja uvedbo te tehnologije, sledijo jih Nizozemska, Španija, Estonija, pogojno tudi Češka. Teh pet držav se najbolj zavzema za uvedbo GSO.”
– Marco Contiero, Greenpeace
Naši sogovorniki so tudi opozorili, da je neurejeno tudi področje označevanja živil, pridelanih s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. “Za zdaj v Evropi ni treba označevati živil, ki so narejena iz živali, hranjenih z gensko spremenjenimi organizmi. Greenpeace je pred leti zbral milijon podpisov, jih predložil komisiji, a je ta vse skupaj zavrnila, češ da v tovrstnih živilih ni mogoče slediti gensko spremenjenim organizmom. Znanost je zatem dokazala, da je to mogoče. Toda označevanje GSO v živilih je – politično gledano – še vedno precej oddaljeno,” je mnenja Contiero.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Evropska komisija z novo direktivo na področju GSO, Slovenija z novim zakonom, znanost proti omejevanju GSO
Gojiti gensko spremenjene poljščine ali ne, že več kot desetletje in pol neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. V začetku aprila je na tem področju začela veljati nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija sicer predstavila že leta 2010. Njen namen je poenostaviti dozdajšnji postopek odobritve gensko spremenjenih organizmov, ki ni zmogel odgovarjati povsem razdeljenim državam članicam.
“V skladu z novo zakonodajo bodo lahko države članice Unije omejile ali prepovedale pridelavo gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni.”
– Ladislav Miko, direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane v Evropi
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je od začetka svojega delovanja kot ustrezne ocenila 48 gensko spremenjenih poljščin in produktov za hrano in krmo, od tega 30 sort koruze, po sedem sort soje in bombaža, 3 sorte oljne repice in eno sorto pese. Manjši del se je nanašal na sajenje, večinoma pa gre za rastline in produkte za krmo živali.
Bi potrdili, da je EFSA povsem neodvisna?
Ja, potrjujem, da so znanstvene objave EFSE popolnoma neodvisne.
– Bernhard Url, EFSA
Manj prepričana v neoporečnost gensko spremenjenih organizmov, ki jih spuščamo na evropska tla, pa je agronomka dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Vse te sorte, tudi koruza Monsanto 810, ki je dovoljena v Evropi, so odporne na herbicide, zlasti na aktivno snov glifosat. Po številnih epidemioloških študijah pa lahko že nizki odmerki glifosata predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, med drugim delujejo kot hormonski motilci, dokazali so rakotvornost, ogrozi lahko tudi zarodek.«
“Je mogoča pot nazaj, če se že uvedeni GSO izkažejo za nevarne?”
“Po mojem mnenju ne.”
“In kdo bo prevzel odgovornost za to?”
“Tako kot vedno: davkoplačevalci, potrošniki.”
– dr. Martina Bavec
“Primarno menimo, da je vprašanje GSO znanstveno vprašanje in da bi morala politika upoštevati stroko in ne predvsem javnega mnenja, ki je žal pri nas zelo slabo informirano,” pa opozarja dr. Gregor Majdič, raziskovalec na področju biomedicine in član odbora za sproščanje organizmov v okolje, kjer preučujejo vsako tovrstno prošnjo v Uniji.
“Gensko spremenjeni organizmi so lahko zelo koristni, a je treba presojati od primera do primera.”
– dr. Gregor Majdič
A pomembno je, da ločujemo: eno je setev, drugo uvoz gensko spremenjene krme oziroma hrane in uživanje te. Nova direktiva Evropske komisije in osnutek zakona se nanašata le na prvo, v zvezi s prometom pa je šele pred tedni ugledal luč nov zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi tudi odločitev o uvozu in prometu gensko spremenjenih organizmov prenesli na raven držav članic. Tu pa nastane zmeda: “Slovenija, tako kot vse preostale evropske države uvaža gensko spremenjeno krmo za živino, saj v Evropi nismo sposobno pridelati dovolj krme brez gensko spremenjenih organizmov. Ko je treba na nacionalni ravni glasovati o ustreznosti določenega gensko spremenjenega organizma, Slovenija vedno glasuje proti, toda po drugi strani še vedno uvaža gensko spremenjene organizme za krmo.” – Generalna sekretarka Natalie Moll, generalna sekretarka pri EuropaBio, združenju evropskih biotehnoloških podjetjih, opozarja na kontradiktorno pozicijo Slovenije in številnih drugih držav.
“Da bi prepovedali uvoz GS krme, o tem se še nismo opredelili. Je pa treba opozoriti, da ima predlog komisije pasti, pomeni konec enotnega trga.”
–Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Odgovorni za področje kmetijstva in gensko spremenjenih organizmov pr Greenpeace-u Marco Contiero poziva komisijo k temu, da bi začeta “resno premišljevati o političnih motivih za uvoz milijonov ton gensko spremenjene krme iz Južne in Severne Amerike. To vprašanje zahteva ukrepanje tako na politični ravni, kot tudi na ekonomski, zahteva preobrat v premisleku o prihodnosti prehranske verige v Evropi”.
“Če govorimo o državah članicah, je Velika Britanija zagotovo tista, ki najbolj spodbuja uvedbo te tehnologije, sledijo jih Nizozemska, Španija, Estonija, pogojno tudi Češka. Teh pet držav se najbolj zavzema za uvedbo GSO.”
– Marco Contiero, Greenpeace
Naši sogovorniki so tudi opozorili, da je neurejeno tudi področje označevanja živil, pridelanih s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. “Za zdaj v Evropi ni treba označevati živil, ki so narejena iz živali, hranjenih z gensko spremenjenimi organizmi. Greenpeace je pred leti zbral milijon podpisov, jih predložil komisiji, a je ta vse skupaj zavrnila, češ da v tovrstnih živilih ni mogoče slediti gensko spremenjenim organizmom. Znanost je zatem dokazala, da je to mogoče. Toda označevanje GSO v živilih je – politično gledano – še vedno precej oddaljeno,” je mnenja Contiero.
Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Glavna tema plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo glasovanje o potrditvi kandidatke za predsednico Evropske komisije – Ursule von der Layen. Kako se mešajo karte slaba dva meseca po evropskih volitvah, kaj bi (ne)izvolitev pomenila za Slovenijo ter njene interese in kateri so prednostni izzivi, ki čakajo evropske institucije v novem mandatu?
Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja. Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike. Pripravila: Maja Stepančič
Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Cepiva so postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ko nalezljivih bolezni ne vidimo več na cesti, mislimo, da smo jih izkoreninili, pravi dr. Andrea Grignolio, profesor zgodovine medicine in bioetike na italijanski univerzi San Raffaele v Milanu, čeprav se nalezljive bolezni v nižji precepljenosti populacije spet pojavijo. Zakaj je torej kljub velikemu uspehu cepiv v zadnjih letih vse več odpora do njih, kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja, kdo so naturalisti in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet in družabna omrežja, povesta dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.
Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.
Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.
Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.
Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?
Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.
Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.
Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).
Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?
Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.
Neveljaven email naslov