Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
"Nacističnost" nacizma in "fašističnost" fašizma v 21. stoletju
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Tako smo bili v Gorici nedavno priče neofašističnemu pohodu, nekateri se ob pogledu na zborovanja Pegide v Nemčiji zdrznejo ob misli na izročila tretjega rajha, v Rusiji pa je videti, kot da se je druga svetovna vojna končala včeraj. Nov boj proti fašizmu naj bi potekal v Ukrajini.
“O tem, kaj je fašizem ali nacizem, se veliko pogovarjamo, vemo pa pravzaprav zelo malo!” – dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja
Na to je opozorila tudi docentka dr. Maruša Pušnik s Fakultete za družbene vede: “V naših raziskavah smo veliko preučevali, koliko otroci pravzaprav vedo o zgodovini, denimo, kaj je sploh antisemitizem bil. Ugotovili smo recimo to, da polovica gimnazijcev ni vedela, kaj je to holokavst.”
Kako pa se z neonacizmom in nacionalizmom spopadajo v Nemčiji, ki jo je zgodovina s tem najbolj zaznamovala?
Večji izziv o razmišljanju o pojavnih oblikah neofašizma in neonacizma pa je danes vzhodna Evropa. V pogledu nacionalizma morda najbolj izstopajo baltske države in predvsem Ukrajina. Litva je trenutno ena izmed najbolj zvestih zaveznic Ukrajine in se glasno zavzema za sankcije proti Rusiji. Zadnjih nekaj let tam ne praznujejo dneva zmage, saj pravijo, da 9. maja 1945 niso zmagali, ampak so bili okupirani.
“Menim, da smo v Ukrajini priče graditvi nacionalne identitete in v tem ne vidim toliko nacionalizma. Ker pa je tam vojna, so opazni tudi protiruski občutki. Mediji izrabljajo koncept nacionalizma v svoje namene. Ruski mediji predvsem svojim državljanom dogajanje v Ukrajini prikazujejo kot posledico vzpona nacizma, fašizma in tako upravičujejo uporabo sile v Ukrajini.” – Marius Ulozas, litovski politični komentator
Podobno kot v Litvi domoljubje razumejo tudi v Ukrajini, ki pa je seveda v neprimerno težjem položaju kot njene baltske sosede. V Ukrajini to, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol, razumejo kot oblikovanje enotne ukrajinske nacije, ki je potekalo pod zunanjim pritiskom Rusije in njenih interesov.
“Ukrajinski nacionalizem se je zmeraj končal pri geslih in poskusih najti svojo nišo, s teatraliziranimi javnimi prireditvami, shodi, z ognjem, trizobi, z rekonstrukcijo vojaških dogodkov za tiste, ki jim je to všeč.” – Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj
Zelo pomembno pa je tudi, kaj nam sporočajo mediji.
“Poudarjam, da moramo biti zelo previdni pri sklepanju glede nečesa, kar vidimo na televiziji in slišimo na radiu. Zelo velikokrat gre le za del informacijske vojne,” opozarja Marius Ulozas.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
"Nacističnost" nacizma in "fašističnost" fašizma v 21. stoletju
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Tako smo bili v Gorici nedavno priče neofašističnemu pohodu, nekateri se ob pogledu na zborovanja Pegide v Nemčiji zdrznejo ob misli na izročila tretjega rajha, v Rusiji pa je videti, kot da se je druga svetovna vojna končala včeraj. Nov boj proti fašizmu naj bi potekal v Ukrajini.
“O tem, kaj je fašizem ali nacizem, se veliko pogovarjamo, vemo pa pravzaprav zelo malo!” – dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja
Na to je opozorila tudi docentka dr. Maruša Pušnik s Fakultete za družbene vede: “V naših raziskavah smo veliko preučevali, koliko otroci pravzaprav vedo o zgodovini, denimo, kaj je sploh antisemitizem bil. Ugotovili smo recimo to, da polovica gimnazijcev ni vedela, kaj je to holokavst.”
Kako pa se z neonacizmom in nacionalizmom spopadajo v Nemčiji, ki jo je zgodovina s tem najbolj zaznamovala?
Večji izziv o razmišljanju o pojavnih oblikah neofašizma in neonacizma pa je danes vzhodna Evropa. V pogledu nacionalizma morda najbolj izstopajo baltske države in predvsem Ukrajina. Litva je trenutno ena izmed najbolj zvestih zaveznic Ukrajine in se glasno zavzema za sankcije proti Rusiji. Zadnjih nekaj let tam ne praznujejo dneva zmage, saj pravijo, da 9. maja 1945 niso zmagali, ampak so bili okupirani.
“Menim, da smo v Ukrajini priče graditvi nacionalne identitete in v tem ne vidim toliko nacionalizma. Ker pa je tam vojna, so opazni tudi protiruski občutki. Mediji izrabljajo koncept nacionalizma v svoje namene. Ruski mediji predvsem svojim državljanom dogajanje v Ukrajini prikazujejo kot posledico vzpona nacizma, fašizma in tako upravičujejo uporabo sile v Ukrajini.” – Marius Ulozas, litovski politični komentator
Podobno kot v Litvi domoljubje razumejo tudi v Ukrajini, ki pa je seveda v neprimerno težjem položaju kot njene baltske sosede. V Ukrajini to, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol, razumejo kot oblikovanje enotne ukrajinske nacije, ki je potekalo pod zunanjim pritiskom Rusije in njenih interesov.
“Ukrajinski nacionalizem se je zmeraj končal pri geslih in poskusih najti svojo nišo, s teatraliziranimi javnimi prireditvami, shodi, z ognjem, trizobi, z rekonstrukcijo vojaških dogodkov za tiste, ki jim je to všeč.” – Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj
Zelo pomembno pa je tudi, kaj nam sporočajo mediji.
“Poudarjam, da moramo biti zelo previdni pri sklepanju glede nečesa, kar vidimo na televiziji in slišimo na radiu. Zelo velikokrat gre le za del informacijske vojne,” opozarja Marius Ulozas.
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden
Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".
Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?
Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih
Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Neveljaven email naslov