Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Če bo sprememba sprejeta, bo »nedotakljivih« dobrih 600 evrov na mesec
Zakonodaja že dolgo varuje znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, ki mora ne glede na lastnikove dolgove vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, vendar so banke v te zneske doslej lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. Posamezen neuspešen vpogled je dolžnika stal najmanj dvajset, pa tudi več kot štirideset evrov, čeprav upnik, ki je izvršbo sprožil, ni dobil poplačanega niti centa svoje terjatve.
Tako poslovno politiko so banke upravičevale s tem, da so postopke izvršb po zakonu dolžne izvrševati, da se vsak dan srečujejo z velikim številom novih izvršb, ki jih je treba obdelati in o neuspešnosti obveščati upnike, in s tem, da so taki stroški dorečeni že v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom, sklenjenem že ob odpiranju računa, da je torej vsak komintent pisno dovolil tak obračun stroškov.
Banke se pri zaračunavanju stroškov tudi niso ozirale na to, kakšni so skupni prilivi imetnika računa in iz kakšnega vira prihajajo. Pogosto se je zgodilo, da je državljan na robu preživetja od države dobil socialne transferje, ki so bili pred upniki zaščiteni, so si pa iz njih banke nemudoma poplačale stroške za neuspešne izvršbe. Tako tisti, ki so bili upravičeni do že tako nizke socialne pomoči, te sploh niso prejeli v celoti.
Na to smo tudi v naših oddajah že večkrat opozorili.
Pogovori z bankami o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da ljudi s socialnega roba ne bi spravljali še v večjo stisko in jih zaradi stroškov bank potiskali v še večje dolgove, so bili neuspešni, tudi z bankami v državni lasti, ki so bile krepko dokapitalizirane z javnim denarjem. Na paradoksalnost tega so opozarjali tudi na ministrstvu, pristojnem za socialo.
A če bodo poslanci na seji državnega zbora, sprejeli predlagano spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, bodo take pristojnosti bank precej omejene.
Zdaj so vsaj delno rešitev našli na ministrstvu za pravosodje. Predlagali so spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo tako zaračunavanje stroškov neuspelih izvršb vsaj začasno omejila, pojasnjuje državna sekretarka s pravosodnega ministrstva Tina Brecelj:
“S to novelo omejujemo izvrševalce sklepov o izvršbi tako, da ti ne smejo poseči v tista sredstva, ki državljanu pomenijo minimum preživetja. Ko torej banka kot najpogostejši izvrševalec sklepov to začne izvrševati, si ob tem ne sme zaračunati stroškov svojega dela, če bi s tem posegla v dolžnikov dohodek, ki v tistem trenutku ne presega 70% minimalne plače.
Pri tem ni pomembno, iz kakšnega vira ta sredstva so, pomembna je le višina. Pomembna novost je tudi, da dvigujemo raven deleža minimalne plače, ki mora ostati dolžniku za preživetje. Zže omenjenih 70% na 76%, kar pomeni, da bo moralo dolžniku ostati za preživetjedobrih 600 evrov mesečno.”
Vendar pa to nikakor ne pomeni, da banke nimajo več pravice do obračunavanja stroškov. Ti bodo zdaj le čakali, da bo imetnik računa imel na računu več kot minimalni znesek oz. da mu bo tudi 30 dni po prilivu na računu ostalo nekaj teh sredstev. Tista, ki bodo po 30 dneh ostala neporabljena, namreč štejejo kot sredstva, ki za preživetje niso nujna. Tak mehanizem velja že zdaj.
“Če ti po 30 dneh od dneva priliva na računu ostanejo neka neporabljena sredstva, to pomeni, da jih izvrševalec sklepa lahko pobere. Pomembno je tudi, da z novelo ščitimo tudi ljudi, ki neko nakazilo prejemajo z zamudo, za nekaj mesecev nazaj. Doslej so jim namreč bila v takih primerih odvzeta vsa sredstva, ki so presegala to minimalno zaščiteno vsoto, odslej pa bo pomembno, da mu ostane varovani znesek za vsak mesec, za katerega plačila ni dobil.
Ali preprosteje: če si dobil nekaj izplačano za tri mesece nazaj, ti mora biti v skupni vsoti zagotovljen trikratnik minimalnega zagotovljenega zneska, kar bo po novem pomenilo 1800 evrov. Pri tem ni pomembno, iz katerega naslova tak prejemekprihaja. Šele nad tem zneskom pa si lahko tudi banka zaračuna tudi svojostoritev. Poudarjam, da s tem ne posegamo v pravico banke do zaračunavanja stroškov, pač pa to le prestavimo v čas, ko bo imel dolžnik nekaj več kot le varovani znesek, ki zagotavlja preživetje in tudi dostojanstvo,” sklene Tina Brecelj.
In prav zato, ker se bodo stroški neuspešnih izvršb zaradi prenizkih dohodkov imetnikov tudi v prihodnje še kopičili in ker zaradi politik bank številni ljudje svojih osebnih transakcijskih računov nimajo več in jih tudi ne morejo več odpreti, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso opustili misli na uvedbo t. i. socialnih računov.
Prav pred nekaj dnevi so zato tudi objavili javno naročilo za predplačniške kartice in če ne bo zapletov, bodo posebne kartice, na katere bodo upravičenci lahko prejeli socialne transferje, če bodo tako želeli, zaživele najpozneje do konca leta.
Tako te predplačniške oz. socialne kartice kot tudi prej omenjena sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju pa so le del paketa ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim. Ta sicer vključuje še rešitve na področju deložacij in ureditev odpisa dolgov. Če bo predlog zakona, ki ureja davčno plat odpisa dolgov, sprejet v predvidenem roku, do konca meseca, naj bi odpis dolgov zaživel s prvim avgustom in trajal do konca oktobra.
Predlog spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju bodo poslanci obravnavali v okviru izredne seje, ki se začne jutri. Predlagan je skrajšani postopek; to pomeni, da bo po predvideni potrditvi zakona sprememba – ta bo med drugim bankam omejevala zaračunavanje stroškov za neuspele izvršbe – zaživela že 15 dni po objavi v Uradnem listu.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Če bo sprememba sprejeta, bo »nedotakljivih« dobrih 600 evrov na mesec
Zakonodaja že dolgo varuje znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, ki mora ne glede na lastnikove dolgove vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, vendar so banke v te zneske doslej lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. Posamezen neuspešen vpogled je dolžnika stal najmanj dvajset, pa tudi več kot štirideset evrov, čeprav upnik, ki je izvršbo sprožil, ni dobil poplačanega niti centa svoje terjatve.
Tako poslovno politiko so banke upravičevale s tem, da so postopke izvršb po zakonu dolžne izvrševati, da se vsak dan srečujejo z velikim številom novih izvršb, ki jih je treba obdelati in o neuspešnosti obveščati upnike, in s tem, da so taki stroški dorečeni že v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom, sklenjenem že ob odpiranju računa, da je torej vsak komintent pisno dovolil tak obračun stroškov.
Banke se pri zaračunavanju stroškov tudi niso ozirale na to, kakšni so skupni prilivi imetnika računa in iz kakšnega vira prihajajo. Pogosto se je zgodilo, da je državljan na robu preživetja od države dobil socialne transferje, ki so bili pred upniki zaščiteni, so si pa iz njih banke nemudoma poplačale stroške za neuspešne izvršbe. Tako tisti, ki so bili upravičeni do že tako nizke socialne pomoči, te sploh niso prejeli v celoti.
Na to smo tudi v naših oddajah že večkrat opozorili.
Pogovori z bankami o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da ljudi s socialnega roba ne bi spravljali še v večjo stisko in jih zaradi stroškov bank potiskali v še večje dolgove, so bili neuspešni, tudi z bankami v državni lasti, ki so bile krepko dokapitalizirane z javnim denarjem. Na paradoksalnost tega so opozarjali tudi na ministrstvu, pristojnem za socialo.
A če bodo poslanci na seji državnega zbora, sprejeli predlagano spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, bodo take pristojnosti bank precej omejene.
Zdaj so vsaj delno rešitev našli na ministrstvu za pravosodje. Predlagali so spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo tako zaračunavanje stroškov neuspelih izvršb vsaj začasno omejila, pojasnjuje državna sekretarka s pravosodnega ministrstva Tina Brecelj:
“S to novelo omejujemo izvrševalce sklepov o izvršbi tako, da ti ne smejo poseči v tista sredstva, ki državljanu pomenijo minimum preživetja. Ko torej banka kot najpogostejši izvrševalec sklepov to začne izvrševati, si ob tem ne sme zaračunati stroškov svojega dela, če bi s tem posegla v dolžnikov dohodek, ki v tistem trenutku ne presega 70% minimalne plače.
Pri tem ni pomembno, iz kakšnega vira ta sredstva so, pomembna je le višina. Pomembna novost je tudi, da dvigujemo raven deleža minimalne plače, ki mora ostati dolžniku za preživetje. Zže omenjenih 70% na 76%, kar pomeni, da bo moralo dolžniku ostati za preživetjedobrih 600 evrov mesečno.”
Vendar pa to nikakor ne pomeni, da banke nimajo več pravice do obračunavanja stroškov. Ti bodo zdaj le čakali, da bo imetnik računa imel na računu več kot minimalni znesek oz. da mu bo tudi 30 dni po prilivu na računu ostalo nekaj teh sredstev. Tista, ki bodo po 30 dneh ostala neporabljena, namreč štejejo kot sredstva, ki za preživetje niso nujna. Tak mehanizem velja že zdaj.
“Če ti po 30 dneh od dneva priliva na računu ostanejo neka neporabljena sredstva, to pomeni, da jih izvrševalec sklepa lahko pobere. Pomembno je tudi, da z novelo ščitimo tudi ljudi, ki neko nakazilo prejemajo z zamudo, za nekaj mesecev nazaj. Doslej so jim namreč bila v takih primerih odvzeta vsa sredstva, ki so presegala to minimalno zaščiteno vsoto, odslej pa bo pomembno, da mu ostane varovani znesek za vsak mesec, za katerega plačila ni dobil.
Ali preprosteje: če si dobil nekaj izplačano za tri mesece nazaj, ti mora biti v skupni vsoti zagotovljen trikratnik minimalnega zagotovljenega zneska, kar bo po novem pomenilo 1800 evrov. Pri tem ni pomembno, iz katerega naslova tak prejemekprihaja. Šele nad tem zneskom pa si lahko tudi banka zaračuna tudi svojostoritev. Poudarjam, da s tem ne posegamo v pravico banke do zaračunavanja stroškov, pač pa to le prestavimo v čas, ko bo imel dolžnik nekaj več kot le varovani znesek, ki zagotavlja preživetje in tudi dostojanstvo,” sklene Tina Brecelj.
In prav zato, ker se bodo stroški neuspešnih izvršb zaradi prenizkih dohodkov imetnikov tudi v prihodnje še kopičili in ker zaradi politik bank številni ljudje svojih osebnih transakcijskih računov nimajo več in jih tudi ne morejo več odpreti, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso opustili misli na uvedbo t. i. socialnih računov.
Prav pred nekaj dnevi so zato tudi objavili javno naročilo za predplačniške kartice in če ne bo zapletov, bodo posebne kartice, na katere bodo upravičenci lahko prejeli socialne transferje, če bodo tako želeli, zaživele najpozneje do konca leta.
Tako te predplačniške oz. socialne kartice kot tudi prej omenjena sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju pa so le del paketa ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim. Ta sicer vključuje še rešitve na področju deložacij in ureditev odpisa dolgov. Če bo predlog zakona, ki ureja davčno plat odpisa dolgov, sprejet v predvidenem roku, do konca meseca, naj bi odpis dolgov zaživel s prvim avgustom in trajal do konca oktobra.
Predlog spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju bodo poslanci obravnavali v okviru izredne seje, ki se začne jutri. Predlagan je skrajšani postopek; to pomeni, da bo po predvideni potrditvi zakona sprememba – ta bo med drugim bankam omejevala zaračunavanje stroškov za neuspele izvršbe – zaživela že 15 dni po objavi v Uradnem listu.
Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.
"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?
Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?
V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.
Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"
Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?
Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?
Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?
Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.
Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?
Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...
V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.
V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?
Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?
Neveljaven email naslov