Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Če bo sprememba sprejeta, bo »nedotakljivih« dobrih 600 evrov na mesec
Zakonodaja že dolgo varuje znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, ki mora ne glede na lastnikove dolgove vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, vendar so banke v te zneske doslej lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. Posamezen neuspešen vpogled je dolžnika stal najmanj dvajset, pa tudi več kot štirideset evrov, čeprav upnik, ki je izvršbo sprožil, ni dobil poplačanega niti centa svoje terjatve.
Tako poslovno politiko so banke upravičevale s tem, da so postopke izvršb po zakonu dolžne izvrševati, da se vsak dan srečujejo z velikim številom novih izvršb, ki jih je treba obdelati in o neuspešnosti obveščati upnike, in s tem, da so taki stroški dorečeni že v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom, sklenjenem že ob odpiranju računa, da je torej vsak komintent pisno dovolil tak obračun stroškov.
Banke se pri zaračunavanju stroškov tudi niso ozirale na to, kakšni so skupni prilivi imetnika računa in iz kakšnega vira prihajajo. Pogosto se je zgodilo, da je državljan na robu preživetja od države dobil socialne transferje, ki so bili pred upniki zaščiteni, so si pa iz njih banke nemudoma poplačale stroške za neuspešne izvršbe. Tako tisti, ki so bili upravičeni do že tako nizke socialne pomoči, te sploh niso prejeli v celoti.
Na to smo tudi v naših oddajah že večkrat opozorili.
Pogovori z bankami o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da ljudi s socialnega roba ne bi spravljali še v večjo stisko in jih zaradi stroškov bank potiskali v še večje dolgove, so bili neuspešni, tudi z bankami v državni lasti, ki so bile krepko dokapitalizirane z javnim denarjem. Na paradoksalnost tega so opozarjali tudi na ministrstvu, pristojnem za socialo.
A če bodo poslanci na seji državnega zbora, sprejeli predlagano spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, bodo take pristojnosti bank precej omejene.
Zdaj so vsaj delno rešitev našli na ministrstvu za pravosodje. Predlagali so spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo tako zaračunavanje stroškov neuspelih izvršb vsaj začasno omejila, pojasnjuje državna sekretarka s pravosodnega ministrstva Tina Brecelj:
“S to novelo omejujemo izvrševalce sklepov o izvršbi tako, da ti ne smejo poseči v tista sredstva, ki državljanu pomenijo minimum preživetja. Ko torej banka kot najpogostejši izvrševalec sklepov to začne izvrševati, si ob tem ne sme zaračunati stroškov svojega dela, če bi s tem posegla v dolžnikov dohodek, ki v tistem trenutku ne presega 70% minimalne plače.
Pri tem ni pomembno, iz kakšnega vira ta sredstva so, pomembna je le višina. Pomembna novost je tudi, da dvigujemo raven deleža minimalne plače, ki mora ostati dolžniku za preživetje. Zže omenjenih 70% na 76%, kar pomeni, da bo moralo dolžniku ostati za preživetjedobrih 600 evrov mesečno.”
Vendar pa to nikakor ne pomeni, da banke nimajo več pravice do obračunavanja stroškov. Ti bodo zdaj le čakali, da bo imetnik računa imel na računu več kot minimalni znesek oz. da mu bo tudi 30 dni po prilivu na računu ostalo nekaj teh sredstev. Tista, ki bodo po 30 dneh ostala neporabljena, namreč štejejo kot sredstva, ki za preživetje niso nujna. Tak mehanizem velja že zdaj.
“Če ti po 30 dneh od dneva priliva na računu ostanejo neka neporabljena sredstva, to pomeni, da jih izvrševalec sklepa lahko pobere. Pomembno je tudi, da z novelo ščitimo tudi ljudi, ki neko nakazilo prejemajo z zamudo, za nekaj mesecev nazaj. Doslej so jim namreč bila v takih primerih odvzeta vsa sredstva, ki so presegala to minimalno zaščiteno vsoto, odslej pa bo pomembno, da mu ostane varovani znesek za vsak mesec, za katerega plačila ni dobil.
Ali preprosteje: če si dobil nekaj izplačano za tri mesece nazaj, ti mora biti v skupni vsoti zagotovljen trikratnik minimalnega zagotovljenega zneska, kar bo po novem pomenilo 1800 evrov. Pri tem ni pomembno, iz katerega naslova tak prejemekprihaja. Šele nad tem zneskom pa si lahko tudi banka zaračuna tudi svojostoritev. Poudarjam, da s tem ne posegamo v pravico banke do zaračunavanja stroškov, pač pa to le prestavimo v čas, ko bo imel dolžnik nekaj več kot le varovani znesek, ki zagotavlja preživetje in tudi dostojanstvo,” sklene Tina Brecelj.
In prav zato, ker se bodo stroški neuspešnih izvršb zaradi prenizkih dohodkov imetnikov tudi v prihodnje še kopičili in ker zaradi politik bank številni ljudje svojih osebnih transakcijskih računov nimajo več in jih tudi ne morejo več odpreti, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso opustili misli na uvedbo t. i. socialnih računov.
Prav pred nekaj dnevi so zato tudi objavili javno naročilo za predplačniške kartice in če ne bo zapletov, bodo posebne kartice, na katere bodo upravičenci lahko prejeli socialne transferje, če bodo tako želeli, zaživele najpozneje do konca leta.
Tako te predplačniške oz. socialne kartice kot tudi prej omenjena sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju pa so le del paketa ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim. Ta sicer vključuje še rešitve na področju deložacij in ureditev odpisa dolgov. Če bo predlog zakona, ki ureja davčno plat odpisa dolgov, sprejet v predvidenem roku, do konca meseca, naj bi odpis dolgov zaživel s prvim avgustom in trajal do konca oktobra.
Predlog spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju bodo poslanci obravnavali v okviru izredne seje, ki se začne jutri. Predlagan je skrajšani postopek; to pomeni, da bo po predvideni potrditvi zakona sprememba – ta bo med drugim bankam omejevala zaračunavanje stroškov za neuspele izvršbe – zaživela že 15 dni po objavi v Uradnem listu.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Če bo sprememba sprejeta, bo »nedotakljivih« dobrih 600 evrov na mesec
Zakonodaja že dolgo varuje znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, ki mora ne glede na lastnikove dolgove vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, vendar so banke v te zneske doslej lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. Posamezen neuspešen vpogled je dolžnika stal najmanj dvajset, pa tudi več kot štirideset evrov, čeprav upnik, ki je izvršbo sprožil, ni dobil poplačanega niti centa svoje terjatve.
Tako poslovno politiko so banke upravičevale s tem, da so postopke izvršb po zakonu dolžne izvrševati, da se vsak dan srečujejo z velikim številom novih izvršb, ki jih je treba obdelati in o neuspešnosti obveščati upnike, in s tem, da so taki stroški dorečeni že v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom, sklenjenem že ob odpiranju računa, da je torej vsak komintent pisno dovolil tak obračun stroškov.
Banke se pri zaračunavanju stroškov tudi niso ozirale na to, kakšni so skupni prilivi imetnika računa in iz kakšnega vira prihajajo. Pogosto se je zgodilo, da je državljan na robu preživetja od države dobil socialne transferje, ki so bili pred upniki zaščiteni, so si pa iz njih banke nemudoma poplačale stroške za neuspešne izvršbe. Tako tisti, ki so bili upravičeni do že tako nizke socialne pomoči, te sploh niso prejeli v celoti.
Na to smo tudi v naših oddajah že večkrat opozorili.
Pogovori z bankami o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da ljudi s socialnega roba ne bi spravljali še v večjo stisko in jih zaradi stroškov bank potiskali v še večje dolgove, so bili neuspešni, tudi z bankami v državni lasti, ki so bile krepko dokapitalizirane z javnim denarjem. Na paradoksalnost tega so opozarjali tudi na ministrstvu, pristojnem za socialo.
A če bodo poslanci na seji državnega zbora, sprejeli predlagano spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, bodo take pristojnosti bank precej omejene.
Zdaj so vsaj delno rešitev našli na ministrstvu za pravosodje. Predlagali so spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo tako zaračunavanje stroškov neuspelih izvršb vsaj začasno omejila, pojasnjuje državna sekretarka s pravosodnega ministrstva Tina Brecelj:
“S to novelo omejujemo izvrševalce sklepov o izvršbi tako, da ti ne smejo poseči v tista sredstva, ki državljanu pomenijo minimum preživetja. Ko torej banka kot najpogostejši izvrševalec sklepov to začne izvrševati, si ob tem ne sme zaračunati stroškov svojega dela, če bi s tem posegla v dolžnikov dohodek, ki v tistem trenutku ne presega 70% minimalne plače.
Pri tem ni pomembno, iz kakšnega vira ta sredstva so, pomembna je le višina. Pomembna novost je tudi, da dvigujemo raven deleža minimalne plače, ki mora ostati dolžniku za preživetje. Zže omenjenih 70% na 76%, kar pomeni, da bo moralo dolžniku ostati za preživetjedobrih 600 evrov mesečno.”
Vendar pa to nikakor ne pomeni, da banke nimajo več pravice do obračunavanja stroškov. Ti bodo zdaj le čakali, da bo imetnik računa imel na računu več kot minimalni znesek oz. da mu bo tudi 30 dni po prilivu na računu ostalo nekaj teh sredstev. Tista, ki bodo po 30 dneh ostala neporabljena, namreč štejejo kot sredstva, ki za preživetje niso nujna. Tak mehanizem velja že zdaj.
“Če ti po 30 dneh od dneva priliva na računu ostanejo neka neporabljena sredstva, to pomeni, da jih izvrševalec sklepa lahko pobere. Pomembno je tudi, da z novelo ščitimo tudi ljudi, ki neko nakazilo prejemajo z zamudo, za nekaj mesecev nazaj. Doslej so jim namreč bila v takih primerih odvzeta vsa sredstva, ki so presegala to minimalno zaščiteno vsoto, odslej pa bo pomembno, da mu ostane varovani znesek za vsak mesec, za katerega plačila ni dobil.
Ali preprosteje: če si dobil nekaj izplačano za tri mesece nazaj, ti mora biti v skupni vsoti zagotovljen trikratnik minimalnega zagotovljenega zneska, kar bo po novem pomenilo 1800 evrov. Pri tem ni pomembno, iz katerega naslova tak prejemekprihaja. Šele nad tem zneskom pa si lahko tudi banka zaračuna tudi svojostoritev. Poudarjam, da s tem ne posegamo v pravico banke do zaračunavanja stroškov, pač pa to le prestavimo v čas, ko bo imel dolžnik nekaj več kot le varovani znesek, ki zagotavlja preživetje in tudi dostojanstvo,” sklene Tina Brecelj.
In prav zato, ker se bodo stroški neuspešnih izvršb zaradi prenizkih dohodkov imetnikov tudi v prihodnje še kopičili in ker zaradi politik bank številni ljudje svojih osebnih transakcijskih računov nimajo več in jih tudi ne morejo več odpreti, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso opustili misli na uvedbo t. i. socialnih računov.
Prav pred nekaj dnevi so zato tudi objavili javno naročilo za predplačniške kartice in če ne bo zapletov, bodo posebne kartice, na katere bodo upravičenci lahko prejeli socialne transferje, če bodo tako želeli, zaživele najpozneje do konca leta.
Tako te predplačniške oz. socialne kartice kot tudi prej omenjena sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju pa so le del paketa ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim. Ta sicer vključuje še rešitve na področju deložacij in ureditev odpisa dolgov. Če bo predlog zakona, ki ureja davčno plat odpisa dolgov, sprejet v predvidenem roku, do konca meseca, naj bi odpis dolgov zaživel s prvim avgustom in trajal do konca oktobra.
Predlog spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju bodo poslanci obravnavali v okviru izredne seje, ki se začne jutri. Predlagan je skrajšani postopek; to pomeni, da bo po predvideni potrditvi zakona sprememba – ta bo med drugim bankam omejevala zaračunavanje stroškov za neuspele izvršbe – zaživela že 15 dni po objavi v Uradnem listu.
V skladiščih so še vedno številne surovine, ki so jih trgovci kupovali pred novim letom po občutno nižjih cenah, maloprodajne cene hrane pa rastejo. Ljudje bi morali razmisliti, kaj kupujejo, da bodo nakupljeno hrano tudi zares porabili. Med epidemijo se je količina zavržene hrane namreč povečala, čeprav smo več kuhali doma. O tem, kako se kot kupec racionalno vesti v obdobju neracionalnosti, smo se pogovarjali s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin in agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem.
Francoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.
Z arheologinjo dr. Majo Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje o skrivnostni ženski z Rifnika, ženskih zgodbah in arheologiji, ki je tudi ženskega spola. Zgodovina in arheologija sta dobri učiteljici, le poslušati ju je treba.
Ruska invazija na Ukrajino se je začela ob podpori kibernetskih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Ti napadi se nadaljujejo vsak dan, hkrati vse bolj v ospredje prihajajo tudi grožnje za kibernetske napade na države EU, ki naj bi bile nekakšen ruski odgovor na zahodne sankcije. Kakšne kibernetske spopade smo videli v prvih dneh vojne in kako ogrožena je slovenska kritična infrastruktura v Vročem mikrofonu sprašujemo dr. Uroša Sveteta, obramboslovca in direktorja Urada za informacijsko varnost. Smo v Sloveniji pripravljeni na kibernetski napad večjega obsega? Imamo seznam kritične infrastrukture? Je pripravljen načrt za ukrepanje ob napadu?
Slovenija kaže solidarnost pri pripravljenosti za sprejem beguncev iz Ukrajine. O tem, kaj pomeni prevzeti odgovornost za ljudi, smo se pogovarjali s pediatrinjo, psihiatrinjo in predsednico Slovenske filantropije Anico Mikuš Kos ter sociologom Juretom Gombačem z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Univerze v Novi Gorici.
Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike.
Anže Jereb je Slovenec, ki zadnji dve desetletji živi v Kijevu, kjer si je ustvaril tudi družino. Dela v oglaševalskih vodah, trenutno je zaposlen v gruzijski agenciji, a večino časa dela na daljavo. Do nedavnega je to počel Kijeva. "V sredo zjutraj sem peljal starejšega fanta v šolo. Gledala sva letalo, ki je pristajalo na bližnjem letališču. In sem pomislil, kaj če je to zadnje letalo, ki ga vidimo pristajati. Naslednje jutro me je zbudila žena in rekla, da bombardirajo, in da moramo v zaklonišče. Takrat se je začel ta nadrealizem." Spakirali so le najnujnejše, usposobili akumulator v avtomobilu in se odpeljali. Pot do meje z Madžarsko je trajala 33 ur. Ko so enkrat uspeli prečkati mejo, so si oddahnili. Takrat so lahko mirno spali. Anže je z družino trenutno na Gorenjskem, številni prijatelji in znanci, pa tudi tast in tašča, pa so še vedno v Ukrajini.
Med letoma 2018 in 2020 je v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar podatki novinarskega projekta Izgubljeni v Evropi so zaskrbljujoči. Kaj se dogaja s temi otroki?
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.
"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.
Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?
Napetosti med zahodom in vzhodom, ki se razplamtevajo v Ukrajini, bodo imele posledice tudi v evropskem gospodarstvu in energetiki. Pa je Evropa na to pripravljena? Kako pa konflikt, ki traja že več let, doživljajo Ukrajinci? Gost Vročega mikrofona je dr. Denis Mancevič.
Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in vlade v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si je težko predstavljati. Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna. Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...
V Sloveniji je kar 131 tisoč zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se sedaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Našli smo dve osebni zgodbi, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odstotnosti družinskih zdravnikov. Prispevek Eve Lipovšek.
Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.
6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz.
Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti? O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.
Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.
Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija, pa več v pogovoru z Luko Hvalcem.
Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih.
Neveljaven email naslov