Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju

08.07.2015

Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.

Če bo sprememba sprejeta, bo »nedotakljivih« dobrih 600 evrov na mesec

Zakonodaja že dolgo varuje znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, ki mora ne glede na lastnikove dolgove vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, vendar so banke v te zneske doslej lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. Posamezen neuspešen vpogled je dolžnika stal najmanj dvajset, pa tudi več kot štirideset evrov, čeprav upnik, ki je izvršbo sprožil, ni dobil poplačanega niti centa svoje terjatve.

Vsak imetnik računa banki vnaprej dovoli tako zaračunavanje stroškov

Tako poslovno politiko so banke upravičevale s tem, da so postopke izvršb po zakonu dolžne izvrševati, da se vsak dan srečujejo z velikim številom novih izvršb, ki jih je treba obdelati in o neuspešnosti obveščati upnike, in s tem, da so taki stroški dorečeni že v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom, sklenjenem že ob odpiranju računa, da je torej vsak komintent pisno dovolil tak obračun stroškov.

Banke se pri zaračunavanju stroškov tudi niso ozirale na to, kakšni so skupni prilivi imetnika računa in iz kakšnega vira prihajajo. Pogosto se je zgodilo, da je državljan na robu preživetja od države dobil socialne transferje, ki so bili pred upniki zaščiteni, so si pa iz njih banke nemudoma poplačale stroške za neuspešne izvršbe. Tako tisti, ki so bili upravičeni do že tako nizke socialne pomoči, te sploh niso prejeli v celoti.

Na to smo tudi v naših oddajah že večkrat opozorili.

Dogovor z bankami ni bil mogoč

Pogovori z bankami o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da ljudi s socialnega roba ne bi spravljali še v večjo stisko in jih zaradi stroškov bank potiskali v še večje dolgove, so bili neuspešni, tudi z bankami v državni lasti, ki so bile krepko dokapitalizirane z javnim denarjem. Na paradoksalnost tega so opozarjali tudi na ministrstvu, pristojnem za socialo.

A če bodo poslanci na seji državnega zbora, sprejeli predlagano spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, bodo take pristojnosti bank precej omejene.

Zdaj so vsaj delno rešitev našli na ministrstvu za pravosodje. Predlagali so spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo tako zaračunavanje stroškov neuspelih izvršb vsaj začasno omejila, pojasnjuje državna sekretarka s pravosodnega ministrstva Tina Brecelj:

“S to novelo omejujemo izvrševalce sklepov o izvršbi tako, da ti ne smejo poseči v tista sredstva, ki državljanu pomenijo minimum preživetja. Ko torej banka kot najpogostejši izvrševalec sklepov to začne izvrševati, si ob tem ne sme zaračunati stroškov svojega dela, če bi s tem posegla v dolžnikov dohodek, ki v tistem trenutku ne presega 70% minimalne plače.

Pri tem ni pomembno, iz kakšnega vira ta sredstva so, pomembna je le višina. Pomembna novost je tudi, da dvigujemo raven deleža minimalne plače, ki mora ostati dolžniku za preživetje. Zže omenjenih 70% na 76%, kar pomeni, da bo moralo dolžniku ostati za preživetjedobrih 600 evrov mesečno.”

Banke bodo stroške lahko zaračunavale, a šele ko …

Vendar pa to nikakor ne pomeni, da banke nimajo več pravice do obračunavanja stroškov. Ti bodo zdaj le čakali, da bo imetnik računa imel na računu več kot minimalni znesek oz. da mu bo tudi 30 dni po prilivu na računu ostalo nekaj teh sredstev. Tista, ki bodo po 30 dneh ostala neporabljena, namreč štejejo kot sredstva, ki za preživetje niso nujna. Tak mehanizem velja že zdaj.

“Če ti po 30 dneh od dneva priliva na računu ostanejo neka neporabljena sredstva, to pomeni, da jih izvrševalec sklepa lahko pobere. Pomembno je tudi, da z novelo ščitimo tudi ljudi, ki neko nakazilo prejemajo z zamudo, za nekaj mesecev nazaj. Doslej so jim namreč bila v takih primerih odvzeta vsa sredstva, ki so presegala to minimalno zaščiteno vsoto, odslej pa bo pomembno, da mu ostane varovani znesek za vsak mesec, za katerega plačila ni dobil.

Ali preprosteje: če si dobil nekaj izplačano za tri mesece nazaj, ti mora biti v skupni vsoti zagotovljen trikratnik minimalnega zagotovljenega zneska, kar bo po novem pomenilo 1800 evrov. Pri tem ni pomembno, iz katerega naslova tak prejemekprihaja. Šele nad tem zneskom pa si lahko tudi banka zaračuna tudi svojostoritev. Poudarjam, da s tem ne posegamo v pravico banke do zaračunavanja stroškov, pač pa to le prestavimo v čas, ko bo imel dolžnik nekaj več kot le varovani znesek, ki zagotavlja preživetje in tudi dostojanstvo,” sklene Tina Brecelj. 

Do konca leta bodo uvedeni tudi “socialni računi”

In prav zato, ker se bodo stroški neuspešnih izvršb zaradi prenizkih dohodkov imetnikov tudi v prihodnje še kopičili in ker zaradi politik bank številni ljudje svojih osebnih transakcijskih računov nimajo več in jih tudi ne morejo več odpreti, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso opustili misli na uvedbo t. i. socialnih računov.

Prav pred nekaj dnevi so zato tudi objavili javno naročilo za predplačniške kartice in če ne bo zapletov, bodo posebne kartice, na katere bodo upravičenci lahko prejeli socialne transferje, če bodo tako želeli, zaživele najpozneje do konca leta.

Odpis dolgov že s 1. avgustom?

Tako te predplačniške oz. socialne kartice kot tudi prej omenjena sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju pa so le del paketa ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim. Ta sicer vključuje še rešitve na področju deložacij in ureditev odpisa dolgov. Če bo predlog zakona, ki ureja davčno plat odpisa dolgov, sprejet v predvidenem roku, do konca meseca, naj bi odpis dolgov zaživel s prvim avgustom in trajal do konca oktobra.

Predlog spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju bodo poslanci obravnavali v okviru izredne seje, ki se začne jutri. Predlagan je skrajšani postopek; to pomeni, da bo po predvideni potrditvi zakona sprememba – ta bo med drugim bankam omejevala zaračunavanje stroškov za neuspele izvršbe – zaživela že 15 dni po objavi v Uradnem listu.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju

08.07.2015

Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.

Če bo sprememba sprejeta, bo »nedotakljivih« dobrih 600 evrov na mesec

Zakonodaja že dolgo varuje znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, ki mora ne glede na lastnikove dolgove vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, vendar so banke v te zneske doslej lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. Posamezen neuspešen vpogled je dolžnika stal najmanj dvajset, pa tudi več kot štirideset evrov, čeprav upnik, ki je izvršbo sprožil, ni dobil poplačanega niti centa svoje terjatve.

Vsak imetnik računa banki vnaprej dovoli tako zaračunavanje stroškov

Tako poslovno politiko so banke upravičevale s tem, da so postopke izvršb po zakonu dolžne izvrševati, da se vsak dan srečujejo z velikim številom novih izvršb, ki jih je treba obdelati in o neuspešnosti obveščati upnike, in s tem, da so taki stroški dorečeni že v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom, sklenjenem že ob odpiranju računa, da je torej vsak komintent pisno dovolil tak obračun stroškov.

Banke se pri zaračunavanju stroškov tudi niso ozirale na to, kakšni so skupni prilivi imetnika računa in iz kakšnega vira prihajajo. Pogosto se je zgodilo, da je državljan na robu preživetja od države dobil socialne transferje, ki so bili pred upniki zaščiteni, so si pa iz njih banke nemudoma poplačale stroške za neuspešne izvršbe. Tako tisti, ki so bili upravičeni do že tako nizke socialne pomoči, te sploh niso prejeli v celoti.

Na to smo tudi v naših oddajah že večkrat opozorili.

Dogovor z bankami ni bil mogoč

Pogovori z bankami o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da ljudi s socialnega roba ne bi spravljali še v večjo stisko in jih zaradi stroškov bank potiskali v še večje dolgove, so bili neuspešni, tudi z bankami v državni lasti, ki so bile krepko dokapitalizirane z javnim denarjem. Na paradoksalnost tega so opozarjali tudi na ministrstvu, pristojnem za socialo.

A če bodo poslanci na seji državnega zbora, sprejeli predlagano spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, bodo take pristojnosti bank precej omejene.

Zdaj so vsaj delno rešitev našli na ministrstvu za pravosodje. Predlagali so spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo tako zaračunavanje stroškov neuspelih izvršb vsaj začasno omejila, pojasnjuje državna sekretarka s pravosodnega ministrstva Tina Brecelj:

“S to novelo omejujemo izvrševalce sklepov o izvršbi tako, da ti ne smejo poseči v tista sredstva, ki državljanu pomenijo minimum preživetja. Ko torej banka kot najpogostejši izvrševalec sklepov to začne izvrševati, si ob tem ne sme zaračunati stroškov svojega dela, če bi s tem posegla v dolžnikov dohodek, ki v tistem trenutku ne presega 70% minimalne plače.

Pri tem ni pomembno, iz kakšnega vira ta sredstva so, pomembna je le višina. Pomembna novost je tudi, da dvigujemo raven deleža minimalne plače, ki mora ostati dolžniku za preživetje. Zže omenjenih 70% na 76%, kar pomeni, da bo moralo dolžniku ostati za preživetjedobrih 600 evrov mesečno.”

Banke bodo stroške lahko zaračunavale, a šele ko …

Vendar pa to nikakor ne pomeni, da banke nimajo več pravice do obračunavanja stroškov. Ti bodo zdaj le čakali, da bo imetnik računa imel na računu več kot minimalni znesek oz. da mu bo tudi 30 dni po prilivu na računu ostalo nekaj teh sredstev. Tista, ki bodo po 30 dneh ostala neporabljena, namreč štejejo kot sredstva, ki za preživetje niso nujna. Tak mehanizem velja že zdaj.

“Če ti po 30 dneh od dneva priliva na računu ostanejo neka neporabljena sredstva, to pomeni, da jih izvrševalec sklepa lahko pobere. Pomembno je tudi, da z novelo ščitimo tudi ljudi, ki neko nakazilo prejemajo z zamudo, za nekaj mesecev nazaj. Doslej so jim namreč bila v takih primerih odvzeta vsa sredstva, ki so presegala to minimalno zaščiteno vsoto, odslej pa bo pomembno, da mu ostane varovani znesek za vsak mesec, za katerega plačila ni dobil.

Ali preprosteje: če si dobil nekaj izplačano za tri mesece nazaj, ti mora biti v skupni vsoti zagotovljen trikratnik minimalnega zagotovljenega zneska, kar bo po novem pomenilo 1800 evrov. Pri tem ni pomembno, iz katerega naslova tak prejemekprihaja. Šele nad tem zneskom pa si lahko tudi banka zaračuna tudi svojostoritev. Poudarjam, da s tem ne posegamo v pravico banke do zaračunavanja stroškov, pač pa to le prestavimo v čas, ko bo imel dolžnik nekaj več kot le varovani znesek, ki zagotavlja preživetje in tudi dostojanstvo,” sklene Tina Brecelj. 

Do konca leta bodo uvedeni tudi “socialni računi”

In prav zato, ker se bodo stroški neuspešnih izvršb zaradi prenizkih dohodkov imetnikov tudi v prihodnje še kopičili in ker zaradi politik bank številni ljudje svojih osebnih transakcijskih računov nimajo več in jih tudi ne morejo več odpreti, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso opustili misli na uvedbo t. i. socialnih računov.

Prav pred nekaj dnevi so zato tudi objavili javno naročilo za predplačniške kartice in če ne bo zapletov, bodo posebne kartice, na katere bodo upravičenci lahko prejeli socialne transferje, če bodo tako želeli, zaživele najpozneje do konca leta.

Odpis dolgov že s 1. avgustom?

Tako te predplačniške oz. socialne kartice kot tudi prej omenjena sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju pa so le del paketa ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim. Ta sicer vključuje še rešitve na področju deložacij in ureditev odpisa dolgov. Če bo predlog zakona, ki ureja davčno plat odpisa dolgov, sprejet v predvidenem roku, do konca meseca, naj bi odpis dolgov zaživel s prvim avgustom in trajal do konca oktobra.

Predlog spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju bodo poslanci obravnavali v okviru izredne seje, ki se začne jutri. Predlagan je skrajšani postopek; to pomeni, da bo po predvideni potrditvi zakona sprememba – ta bo med drugim bankam omejevala zaračunavanje stroškov za neuspele izvršbe – zaživela že 15 dni po objavi v Uradnem listu.


08.11.2022

Čas za okoljska pogajanja je mimo, zdaj moramo v akcijo

Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.


02.11.2022

Vračamo se v vladavino fikcije

S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.


01.11.2022

Samo dva dneva v življenju sta krajša od 24 ur – rojstvo in smrt

Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.


26.10.2022

Kje je slovenski film?

V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.


25.10.2022

Mikroplastika se zadržuje celo deset kilometrov nad tlemi

Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.


19.10.2022

Cene rastejo v nebo: Črni scenarij ustavljanja proizvodnje

Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.


18.10.2022

Čaka nas epidemija duševnih motenj

Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.


12.10.2022

Cene rastejo v nebo: Inflacija je zarezala v odnose

Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.


11.10.2022

Dmytro Khorkin: Ne gremo se proti-propagande ruski propagandi

Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .


05.10.2022

Okoljski in zdravstveni vidik energetske krize

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.


04.10.2022

Populisti v Evropi demokracijo ogrožajo z demokracijo

V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.


28.09.2022

Kakšne bodo prioritete inšpektorata za delo med krizo?

Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.


27.09.2022

Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva

Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.


21.09.2022

Cene rastejo v nebo

Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?


20.09.2022

So drva iz državnih gozdov (še) na voljo?

Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.


14.09.2022

Pravno-formalna ureditev dela na domu v praksi še vedno ni enotno urejena

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


13.09.2022

Imperialistična nostalgija

Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.


07.09.2022

Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


06.09.2022

Ali sprejemate kartice?

Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje


31.08.2022

Živi in pusti živeti: Pomembna je vsebina, ne lupina

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.


Stran 9 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov