Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Oglasi, ki nas spremljajo na vsakem koraku, močno vplivajo na potrošniške navade, pa tudi na našo jezikovno kulturo. Spotaknili smo se ob vse pogostejše besede v oglasih, ki smo jih v slovenščino prenesli iz drugih jezikov in na hitro udomačili ali pa smo jih celo na silo posvojili.
“Zakon je jasen. Oglas mora biti v slovenskem jeziku ali v slovenskem prevodu.” – Branko Jezovšek z ministrstva za kulturo
“Drajv” je všeč mladim
Pa poglejmo še topel primer Zavarovalnice Triglav, ki nam te dni ponuja aplikacijo “drajv”. Zanimalo nas je, zakaj so izbrali to rešitev. S Triglava so nam odgovorili, da želijo aplikacijo približati mladim, zato so komunikacijo zasnovali na način, ki je tej ciljni skupini bližji.
Uporaba udomačenk je odraz globalne kulture in živosti jezika ter vsebinske evolucije oglaševanja in jezika, po drugi strani pa je ta uporaba včasih povezana tudi z ne dovolj premišljeno logiko marketingarjev in podjetij, je povedal izvršni kreativni direktor agencije Pristop Aljoša Bagola, izumitelj besede džabest.
Imunski sistem jezika in anglizmi
“Dober, dinamičen, moderen jezik mora biti sposoben preživeti take jezikovne vdore, sicer ima zelo slab imunski sistem.” – Aljoša Bagola
Uporabo anglizmov v oglasih Bagola razume podobno kot goloto v oglaševanju: “Dobro je, da to ni le poceni provokacija, ampak mora imeti relevantno vsebinsko povezavo z izdelkom oziroma kontekst.”
“Mladi morajo biti najprej pismeni, če želijo pisati oglase. Imeti moraš dobro orodje, ga poznati in spoštovati, šele potem ga lahko kakovostno uporabljaš. Pri jeziku pa ne smemo biti preveč zaščitniški. Tudi otroka moraš pustiti, da se igra s kakšno umazanijo, tako se mu izboljša imunski sistem.” – Aljoša Bagola
Oglaševalsko razsodišče ni estetska komisija
Osnova za delo oglaševalskega razsodišča je oglaševalski kodeks, ki med drugim določa tudi spoštljiv odnos do slovenskega jezika, a nam je Roman Berčon, predsednik razsodišča, povedal, da pritožb zgolj zaradi jezika ne dobivajo.
To so največ modne muhe
Kaj naj zdaj naredimo s temi lajki, lajfi in drajvi, ki jih iz oglasov, če so zapisani po slovensko, nihče ne preganja, imamo pa pomisleke, da bi jim kar tako zlahka dali domovinsko pravico v slovenskem jeziku?
Dr. Marko Stabej, jezikoslovec in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pravi, da izposojanje, dajanje in jemanje med jeziki ni nič novega, o raznih anglizmih in podobnem v oglasih, ki so največ namenjeni mladim, pa je povedal, da to ni močna ustvarjalnost, ampak rešitev, ki je sorazmerno učinkovita ‘na prvo žogo’.
“Angleščina je jezik vseh nas, če to hočemo ali ne. To je jezik, ki hitro poimenuje stvari in tudi hitro uveljavlja nova poimenovanja. To se širi kot gozdni požar.” – Dr. Marko Stabej
Tujke temeljijo na tem, da pomenijo marsikaj. “Ljudem se zdijo uporabne, bolj seksi. Angleščina jim morda daje vtis sodobnosti in modernosti.” Marsikdo “reši” težavo s tem, da angleško poimenovanje posloveni, ugotavlja dr. Stabej, ki se mu zdijo drajv, lajf in podobne besede zgolj modne muhe.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Oglasi, ki nas spremljajo na vsakem koraku, močno vplivajo na potrošniške navade, pa tudi na našo jezikovno kulturo. Spotaknili smo se ob vse pogostejše besede v oglasih, ki smo jih v slovenščino prenesli iz drugih jezikov in na hitro udomačili ali pa smo jih celo na silo posvojili.
“Zakon je jasen. Oglas mora biti v slovenskem jeziku ali v slovenskem prevodu.” – Branko Jezovšek z ministrstva za kulturo
“Drajv” je všeč mladim
Pa poglejmo še topel primer Zavarovalnice Triglav, ki nam te dni ponuja aplikacijo “drajv”. Zanimalo nas je, zakaj so izbrali to rešitev. S Triglava so nam odgovorili, da želijo aplikacijo približati mladim, zato so komunikacijo zasnovali na način, ki je tej ciljni skupini bližji.
Uporaba udomačenk je odraz globalne kulture in živosti jezika ter vsebinske evolucije oglaševanja in jezika, po drugi strani pa je ta uporaba včasih povezana tudi z ne dovolj premišljeno logiko marketingarjev in podjetij, je povedal izvršni kreativni direktor agencije Pristop Aljoša Bagola, izumitelj besede džabest.
Imunski sistem jezika in anglizmi
“Dober, dinamičen, moderen jezik mora biti sposoben preživeti take jezikovne vdore, sicer ima zelo slab imunski sistem.” – Aljoša Bagola
Uporabo anglizmov v oglasih Bagola razume podobno kot goloto v oglaševanju: “Dobro je, da to ni le poceni provokacija, ampak mora imeti relevantno vsebinsko povezavo z izdelkom oziroma kontekst.”
“Mladi morajo biti najprej pismeni, če želijo pisati oglase. Imeti moraš dobro orodje, ga poznati in spoštovati, šele potem ga lahko kakovostno uporabljaš. Pri jeziku pa ne smemo biti preveč zaščitniški. Tudi otroka moraš pustiti, da se igra s kakšno umazanijo, tako se mu izboljša imunski sistem.” – Aljoša Bagola
Oglaševalsko razsodišče ni estetska komisija
Osnova za delo oglaševalskega razsodišča je oglaševalski kodeks, ki med drugim določa tudi spoštljiv odnos do slovenskega jezika, a nam je Roman Berčon, predsednik razsodišča, povedal, da pritožb zgolj zaradi jezika ne dobivajo.
To so največ modne muhe
Kaj naj zdaj naredimo s temi lajki, lajfi in drajvi, ki jih iz oglasov, če so zapisani po slovensko, nihče ne preganja, imamo pa pomisleke, da bi jim kar tako zlahka dali domovinsko pravico v slovenskem jeziku?
Dr. Marko Stabej, jezikoslovec in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pravi, da izposojanje, dajanje in jemanje med jeziki ni nič novega, o raznih anglizmih in podobnem v oglasih, ki so največ namenjeni mladim, pa je povedal, da to ni močna ustvarjalnost, ampak rešitev, ki je sorazmerno učinkovita ‘na prvo žogo’.
“Angleščina je jezik vseh nas, če to hočemo ali ne. To je jezik, ki hitro poimenuje stvari in tudi hitro uveljavlja nova poimenovanja. To se širi kot gozdni požar.” – Dr. Marko Stabej
Tujke temeljijo na tem, da pomenijo marsikaj. “Ljudem se zdijo uporabne, bolj seksi. Angleščina jim morda daje vtis sodobnosti in modernosti.” Marsikdo “reši” težavo s tem, da angleško poimenovanje posloveni, ugotavlja dr. Stabej, ki se mu zdijo drajv, lajf in podobne besede zgolj modne muhe.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec
V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?
Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?
Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV.
Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.
Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.
Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. Gostja Vročega mikrofona bo direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.
Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.
Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj: ali smo vključujoča družba? Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena.
Neveljaven email naslov