Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo v avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali.
Kljub visokim temperaturam je trenutno v javni razpravi, ki se bo končala najpozneje do konca avgusta, več kot 40 predpisov. Tomislav Tkalec iz društva Focus meni, da “če javno razpravo dajo v čas počitnic oziroma če je rok trajanja prekratek, to pomeni, da pripravljavci predpisov ne želijo velikega sodelovanja javnosti“.
“Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo na avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali. To velja tudi za nekatere razpise.”
– predstavnik delodajalcev v državnem svetu Igor Antauer
Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij CNVOS ne verjame, da bi ministrstva predloge predpisov načrtno dajala v javno razpravo med dopusti. “Preprosto ni učinkovitega načrtovanja dela, zato razprave padejo tudi v počitniško obdobje. Drugo vprašanje pa je, ali ministrstva zares vedno naredijo vse, da bi bil o predlogu predpisa obveščen vsaj krog tistih, ki jih neposredno zadeva ali pa so za presojo najbolj strokovno usposobljeni. Prav gotovo so tudi v upravi posamezniki, ki v javni razpravi ne vidijo posebne dodane vrednosti.” Ustavni pravnik dr. Igor Vuksanović pa poudarja, da pri javnih razpravah med dopusti ne gre samo za vprašanje predpisov, ampak za politično higieno. “Javne razprave ne organiziraš, da bi nekje nekaj odkljukal, ampak da bi bila smiselna, da bi se k njej prijavilo čim več ljudi. To pa je očitno nemogoče, če to narediš julija ali avgusta.”
Forbici noče posploševati. Dodaja, da so tudi v javni upravi zaposleni ljudje, ki so izredno obremenjeni in jih je vedno manj. Po njegovem mnenju gre predvsem za sistemsko težavo. “Na ministrstvu za okolje so za vse usklajevanje evropskih direktiv in za pogajanja v Evropi pristojni trije ljudje. Avstrija jih ima denimo 50. Nemčija na pogajanja pripelje državnega sekretarja in ekipo 15 ljudi, Slovenci pošljemo bruseljskega pripravnika. Vsi mediji vpijejo o tem, da hočemo vitko upravo, ampak z vitko upravo bomo težko dosegli kakovostne odločitve, predpise in realizacijo.”
Ministrstva s0e pogosto sklicujejo na to, da je treba s pripravo določenih predpisov pohiteti, saj nam sicer grozijo kazni. Forbici meni, da ta argument ni upravičen. “Rok za uveljavitev nekega evropskega predpisa je praviloma leto do dve, država pa vsaj tri leta, preden se rok izteče, ve, kakšna zakonodaja se pripravlja. Res ne vidim nobene potrebe, da bi nam ob ustreznem načrtovanju zmanjkovalo časa.”
Direktor CNVOS Goran Forbici opozarja, da resolucija o normativni dejavnosti vladi nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo.
V CNVOS spremljajo kršitve resolucije o normativni dejavnosti. “Roki so zelo pogosto skrajšani. Vlada Mira Cerarja je od začetka mandata septembra 2014 letos spravila skozi postopek 422 predpisov, pri tem pa se je le pri 170-ih držala pravila o 30-dnevni javni razpravi. To pomeni, da vlada samo v 40-ih odstotkih primerov spoštuje svoj lastni poslovnik, v preostalih pa ga krši.” Ta delež kršitev je primerljiv z deležem prejšnjih vlad, izjema je bila le vlada Janeza Janše, pri kateri so v CNVOS opazili približno 75 odstotkov kršitev.
Vuksanović je prepričan, da bi bilo predpisi boljši in kakovostnejši, če bi se slišalo več ljudi. “Tudi tistih, ki nimajo dostopa do odločevalcev. Lobisti, pripadniki močnih gospodarskih skupin tako ali drugače do njih neformalno pridejo. Vse to se steka v veliko vprašanje: kdo so tisti, ki imajo dostop do zakonodajalca v fazi pisanja zakona? Mi si verjetno predstavljamo, da zakone pišejo neki birokrati na ministrstvih. Ni čisto tako. Oni morda opravijo tehnično redakcijo, ga spravijo v pravno obliko. Pogosto imajo pomembno besedo pri pisanju zakonov zunanji svetovalci, recimo iz odvetniških pisarn, formalni in neformalni lobisti, različne gospodarske skupine. Mislim, da bi javna razprava skupaj z večjo transparentnostjo lobiranja lahko osvetlila vse te interese, ki vstopajo v pripravo predpisov na pomembnih področjih javnih politik.”
“Pogosto se mi je zdelo, da je to samo neki formalni korak v ritualu, kjer ljudje lahko nekaj rečejo, pošljejo elektronsko pismo, toda kot da bi bila odločitev o vsebini predpisa ali odloka že vnaprej znana.”
– Dr. Igor Vuksanović, ustavni pravnik
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo v avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali.
Kljub visokim temperaturam je trenutno v javni razpravi, ki se bo končala najpozneje do konca avgusta, več kot 40 predpisov. Tomislav Tkalec iz društva Focus meni, da “če javno razpravo dajo v čas počitnic oziroma če je rok trajanja prekratek, to pomeni, da pripravljavci predpisov ne želijo velikega sodelovanja javnosti“.
“Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo na avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali. To velja tudi za nekatere razpise.”
– predstavnik delodajalcev v državnem svetu Igor Antauer
Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij CNVOS ne verjame, da bi ministrstva predloge predpisov načrtno dajala v javno razpravo med dopusti. “Preprosto ni učinkovitega načrtovanja dela, zato razprave padejo tudi v počitniško obdobje. Drugo vprašanje pa je, ali ministrstva zares vedno naredijo vse, da bi bil o predlogu predpisa obveščen vsaj krog tistih, ki jih neposredno zadeva ali pa so za presojo najbolj strokovno usposobljeni. Prav gotovo so tudi v upravi posamezniki, ki v javni razpravi ne vidijo posebne dodane vrednosti.” Ustavni pravnik dr. Igor Vuksanović pa poudarja, da pri javnih razpravah med dopusti ne gre samo za vprašanje predpisov, ampak za politično higieno. “Javne razprave ne organiziraš, da bi nekje nekaj odkljukal, ampak da bi bila smiselna, da bi se k njej prijavilo čim več ljudi. To pa je očitno nemogoče, če to narediš julija ali avgusta.”
Forbici noče posploševati. Dodaja, da so tudi v javni upravi zaposleni ljudje, ki so izredno obremenjeni in jih je vedno manj. Po njegovem mnenju gre predvsem za sistemsko težavo. “Na ministrstvu za okolje so za vse usklajevanje evropskih direktiv in za pogajanja v Evropi pristojni trije ljudje. Avstrija jih ima denimo 50. Nemčija na pogajanja pripelje državnega sekretarja in ekipo 15 ljudi, Slovenci pošljemo bruseljskega pripravnika. Vsi mediji vpijejo o tem, da hočemo vitko upravo, ampak z vitko upravo bomo težko dosegli kakovostne odločitve, predpise in realizacijo.”
Ministrstva s0e pogosto sklicujejo na to, da je treba s pripravo določenih predpisov pohiteti, saj nam sicer grozijo kazni. Forbici meni, da ta argument ni upravičen. “Rok za uveljavitev nekega evropskega predpisa je praviloma leto do dve, država pa vsaj tri leta, preden se rok izteče, ve, kakšna zakonodaja se pripravlja. Res ne vidim nobene potrebe, da bi nam ob ustreznem načrtovanju zmanjkovalo časa.”
Direktor CNVOS Goran Forbici opozarja, da resolucija o normativni dejavnosti vladi nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo.
V CNVOS spremljajo kršitve resolucije o normativni dejavnosti. “Roki so zelo pogosto skrajšani. Vlada Mira Cerarja je od začetka mandata septembra 2014 letos spravila skozi postopek 422 predpisov, pri tem pa se je le pri 170-ih držala pravila o 30-dnevni javni razpravi. To pomeni, da vlada samo v 40-ih odstotkih primerov spoštuje svoj lastni poslovnik, v preostalih pa ga krši.” Ta delež kršitev je primerljiv z deležem prejšnjih vlad, izjema je bila le vlada Janeza Janše, pri kateri so v CNVOS opazili približno 75 odstotkov kršitev.
Vuksanović je prepričan, da bi bilo predpisi boljši in kakovostnejši, če bi se slišalo več ljudi. “Tudi tistih, ki nimajo dostopa do odločevalcev. Lobisti, pripadniki močnih gospodarskih skupin tako ali drugače do njih neformalno pridejo. Vse to se steka v veliko vprašanje: kdo so tisti, ki imajo dostop do zakonodajalca v fazi pisanja zakona? Mi si verjetno predstavljamo, da zakone pišejo neki birokrati na ministrstvih. Ni čisto tako. Oni morda opravijo tehnično redakcijo, ga spravijo v pravno obliko. Pogosto imajo pomembno besedo pri pisanju zakonov zunanji svetovalci, recimo iz odvetniških pisarn, formalni in neformalni lobisti, različne gospodarske skupine. Mislim, da bi javna razprava skupaj z večjo transparentnostjo lobiranja lahko osvetlila vse te interese, ki vstopajo v pripravo predpisov na pomembnih področjih javnih politik.”
“Pogosto se mi je zdelo, da je to samo neki formalni korak v ritualu, kjer ljudje lahko nekaj rečejo, pošljejo elektronsko pismo, toda kot da bi bila odločitev o vsebini predpisa ali odloka že vnaprej znana.”
– Dr. Igor Vuksanović, ustavni pravnik
Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.
Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.
V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?
Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi.
RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov.
Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitev
Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.
V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
Napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra se ni zgodil v vakuumu, je pred časom poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Tudi grozljiva humanitarna katastrofa, ki jo spremljamo v Gazi, pa tudi nasilje na Zahodnem bregu, imata svoj zgodovinski in politični kontekst. Več kot 70-letna rana nerešenega palestinsko-izraelskega konflikta na Bližnjem vzhodu vpliva tako na odnos med Zahodom in muslimanskim svetom kot tudi na geopolitično stabilnost celotnega sveta.
V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.
Podpora premierju dr. Robertu Golobu, največji koalicijski stranki Svoboda, posledično pa tudi celotni koaliciji strmo pada.
V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?
Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.
Inšpektorat za žičniške naprave, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, je na podlagi strokovno-tehničnega pregleda oktobra zaustavil obratovanje krožno kabinske žičnice Kanin. Ker je obratovanje smučišča brez dostopne žičnice logistično nemogoče, je edino slovensko visokogorsko smučišče zdaj zaprto in nič ne kaže, da bi bilo lahko drugače. To zimo krožno kabinska žičnica zagotovo ne bo prevažala smučark in smučarjev, decembra ji tako ali tako poteče obratovalno dovoljenje. Ampak ves zaplet sploh ni presenetljiv, če upoštevamo, da bo omenjena naprava kmalu praznovala abrahama. Kdo je torej kriv, da se je Kanin znašel v položaju, ki bo najbolj prizadel domačine v Bovcu in okolici, ugotavljamo v tokratnem Vročem mikrofonu.
Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?
V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.
Najbolj "nevaren" filozof na svetu je udaril v Frankfurtu. Govorimo o Slavoju Žižku, ki je ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, opozoril, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Njegov govor je bil večkrat prekinjen, očitali so mu, da relativizira problematiko, del dvorane pa mu je ploskal, saj sta Žižek in pred njim predsednica Nataša Pirc Musar prva opozorila, da razmere na Bližnjem vzhodu niso enoznačne.
Po nedavnem morilskem pohodu palestinskega Hamasa na Izrael, se zdaj svet z zaskrbljenostjo ozira tudi na posledice izraelskih maščevalnih načrtov in morebitne reakcije drugih držav. Spopad širših razsežnosti bi poleg ustvarjanja nevarnih kaotičnih razmer, zagotovo zahteval ogromno žrtev med civilisti na obeh straneh. Civilisti so namreč v sodobnem vojskovanju vse večkrat zlorabljeni kot orožje za pridobivanje javnega mnenja na določeno stran.
Pred nami je drugi največji prenos premoženja v samostojni Sloveniji. Predvsem zaradi upokojevanja se bo v naslednjih desetih letih prenašalo lastništvo podjetij, ki zagotavljajo do 80 tisoč delovnih mest. Nasledniki pogosto nimajo interesa za prevzem, vendar je to lahko priložnost za zagotovitev dolgoročne stabilnosti prek solastništva zaposlenih. Ne gre za samoupravljanje, ampak kapitalistično rešitev, ki jo v ZDA podpirajo tako demokrati kot republikanci. Tam je 10 odstotkov delovne sile v zasebnem sektorju solastnikov podjetij prek modelov ESOP. Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bosta regulirala to področje. Obiskali smo tudi največje slovensko podjetje, ki je postalo kooperativa v lasti zaposlenih.
Neveljaven email naslov