Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Operacija 2014-2020 se je začela!

18.08.2015

Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.

Jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD ali NKT VKO?

Slovenija je vstopila v novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, ki bo trajalo tja do leta 2023, hkrati pa se zaključuje obdobje 2007 – 2013, kar pomeni dvojno delo za Službo za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), za nas pa kar nekaj milijard evrov razlogov, da smo se o tem pogovarjali z Alenko Smerkolj, ministrico brez resorja, pristojno za strateške projekte in kohezijo.

Zakaj ministrici ni najbolj všeč izraz črpanje evropskih sredstev: “Črpanje mi gre res kar težko z jezika, k sreči se v javnosti vse bolj uporablja koriščenje evropskih sredstev. Ključna sprememba v novem programskem obdobju je usmerjenost v merljive rezultate.”

Bojan Suvorov, ki na SVRK vodi urad za kohezijsko politiko, pa pojasnjuje: “Ker smo imeli  v prvih letih obdobja 2007 -2013 težave s črpanjem, se je ta beseda tako zelo prijela, zato je odgovornost vseh nas, ki delamo na evropski kohezijski politiki, da preusmerimo pozornost v rezultate in na vsebino.

Do konca leta se bo hitelo

Kako ministrica Alenka Smerkolj ocenjuje iztekajoče  obdobje, ali moramo biti pripravljeni na morebitna tveganja in zaplete ob zaključevanju obdobja 2007-2013: “Tveganja obstajajo, a po naravi sem optimistka. Smo štiri mesece pred iztekom perspektive in verjamem, da bomo počrpali vsa sredstva, ki so Sloveniji na razpolago. Do konca decembra se bo hitelo in verjamem, da bomo uspešni.

Prvi projekti potrjeni, razpisi prihajajo

Prve odločitve o sofinanciranju evropskih projektov so že izdane, za avtocesto Draženci – Gruškovje je poslana Evropski komisiji vloga za potrditev projekta, kakšen tempo bo sledil? Alenka Smerkolj: “Prve štiri odločbe v skupni višini 116 milijonov evrov smo izdali, kar je logično, saj so se ti projekti začeli že v prejšnjem programskem obdobju. Z Evropsko komisijo smo v dogovorih za dva projekta, za omenjenih novih 13 km avtoceste, drugi projekt je vodooskrbni (Ljubljanica). Prepričana sem, da bomo v kratkem na Evropsko komisijo lahko poslali uradno vlogo tudi  za ta projekt.

Ministrica je še povedala, da bodo lahko jeseni ministrstva začela z izvajanjem javnih razpisov, predvideva, da bodo z razpisi najbolj pohiteli na ministrstvu za delo in ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.

Upravičencev ne bodo pošiljali od vrat do vrat

Želimo postati učinkovit servis za vas.” je pred kratkim dejala ministrica Alenka Smerkolj. Ena izmed novosti, ki bo kmalu zaživela, je enotna vstopna točka, s katero, je prepričana Smerkoljeva, bodo z malo sredstvi veliko premaknili: “Poskusili bomo zbrati čim več informacij za upravičence, da jih ne bomo pošiljali od vrat do vrat, da bodo informacije naše službe in pristojnih ministrstev dobili na enem mestu.

Veliko podjetij zainteresiranim pomaga pri zapletenih birokratskih procesih prijav, poročanj … Je dobro, če poiščemo tovrstno pomoč, bi bilo bolje, da se vsega tega lotevamo sami?

“Pri vseh investicijskih projektih je strokovna pomoč nujno potrebna, ko govorimo o bolj mehkih vsebinah, pa sem prepričana, da zmoremo tudi sami, saj najbolje vemo, kaj hočemo.” – Alenka Smerkolj

Poenostavitve so misija nemogoče

Kohezijska politika je zakomplicirana, birokratska, nerazumljiva, v uniji se že leta govori o nujnem poenostavljanju. Evropska komisija ustanavlja strokovno skupino za poenostavitve, vse skupaj pa se kvečjemu vse bolj zapleta. Ali ministrica verjame, da je te procese res mogoče poenostaviti: “Evropska unija je z novostmi postavila še kompleksnejši sistem. Če želiš tak sistem poenostaviti, je to praktično misija nemogoče. Mi se zavedamo te kompleksnosti, zato smo poskusili standardizirati postopke, da bi bili upravičencem bližji, čeprav to ne bo nič manj kompleksno. Na srečanju kohezijskih ministrov junija v Rigi se je komisarka za razvoj zavezala, da je poenostavljanje eden izmed njenih ključnih ciljev. Verjamem, da bo vanj vložila veliko energije, menim pa, da bo to zelo težka naloga.

Bojan Suvorov, ki se s kohezijo ukvarja že od sredine devetdesetih let, pa svetuje: “Čim manj sprememb! Vsaka sprememba pomeni novo učenje, novo nadgrajevanje, marsikdo obupa, kar ni dobro za sistem. Če bi komisarka vprašala mene, bi predlagal stabilen sistem in čim manj sprememb.

Že jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD? Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Ali NKT VKO? Nacionalna kontaktna točka za vseživljenjsko karierno orientacijo.

“Ko sem leta 1996 začel delati na Evropski komisiji, ko sem se srečeval s programom Phare in predpristopnimi pomočmi, sem najprej v Excel vpisal vse kratice, da sem se jih naučil. Brez tega ne gre.” – Bojan Suvorov

Alenka Smerkolj: “CLLD, razvoj, ki ga vodi skupnost, je zelo pomemben program, enako kratico uporablja cela Evropska unija. To je evropski esperanto, ki ga moraš razumeti, da veš, o čem drugi govorijo.

Večkrat smo že slišali, da so pri evropskih projektih največja težava napake in nepravilnosti, ne pa goljufije. Pri nas se s postopki in nadzorom  porabe evropskega denarja na državni ravni ukvarja okrog 700 ljudi. Je to preveč ali premalo? So ljudje dovolj usposobljeni za svoje delo?

Alenka Smerkolj: “Kohezijski sistem je velik, potrebuje tudi kadre. Tak sistem deluje, če je stabilen in če so kadri dobro usposobljeni. V preteklosti se je prevečkrat dogajalo, da se je ravno take kadre odgnalo ali zamenjalo, kar je bil lani tudi eden glavnih očitkov Evropske komisije, ko so nam zaustavili izplačila sredstev. Komisija ugotavlja, da sistem ni stabilen in da je kadrov premalo, da je kohezijski sistem v Sloveniji kadrovsko podhranjen.

Drugi tir?

Kako Alenka Smerkolj v luči kohezijske politike komentira drugi tir Koper – Divača? Prijava na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope ni bila uspešna. Je to poraz, zamujena priložnost, čas za ponovni razmislek?

“Nerada govorim o pristojnostih drugega ministra, ker to ne bi bilo korektno. Ker pa sem pristojna tudi za razvoj, lahko povem, da je celotna modernizacija železniškega omrežja ena ključnih investicij, ki bo pripomogla, da bo šla Slovenija v pravo razvojno smer, za kar imamo nastavke v tem operativnem programu, imeli smo jih tudi v prejšnjem. Drugi tir bo našel pravo pot v pravem trenutku,” je prepričana ministrica za kohezijo.

Bo Slovenija v obdobju 2014 – 2020 pri vlaganju evropskega denarja v dobre projekte uspešna? Alenka Smerkolj: “Menim, da bomo uspešni, da bomo cilje, ki so zapisani v operativnem programu, izpolnili. Bomo pa morali zelo intenzivno delati v vseh prihodnjih letih.

Ker kohezijska politika temelji na sodelovanju, smo ministrico Alenko Smerkolj na koncu vprašali, ali je pri nas sodelovanje problem: “Sodelovanje je ključ, ne morem pa reči, da ni naporno. Ne le v okviru državne uprave, tudi z vsemi deležniki. Bolj ko se pogovarjamo, več rešitev najdemo. Verjamem v sodelovanje. Moramo se poslušati in se tudi slišati. Ni pa Slovencem to ravno naravno dano.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Operacija 2014-2020 se je začela!

18.08.2015

Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.

Jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD ali NKT VKO?

Slovenija je vstopila v novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, ki bo trajalo tja do leta 2023, hkrati pa se zaključuje obdobje 2007 – 2013, kar pomeni dvojno delo za Službo za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), za nas pa kar nekaj milijard evrov razlogov, da smo se o tem pogovarjali z Alenko Smerkolj, ministrico brez resorja, pristojno za strateške projekte in kohezijo.

Zakaj ministrici ni najbolj všeč izraz črpanje evropskih sredstev: “Črpanje mi gre res kar težko z jezika, k sreči se v javnosti vse bolj uporablja koriščenje evropskih sredstev. Ključna sprememba v novem programskem obdobju je usmerjenost v merljive rezultate.”

Bojan Suvorov, ki na SVRK vodi urad za kohezijsko politiko, pa pojasnjuje: “Ker smo imeli  v prvih letih obdobja 2007 -2013 težave s črpanjem, se je ta beseda tako zelo prijela, zato je odgovornost vseh nas, ki delamo na evropski kohezijski politiki, da preusmerimo pozornost v rezultate in na vsebino.

Do konca leta se bo hitelo

Kako ministrica Alenka Smerkolj ocenjuje iztekajoče  obdobje, ali moramo biti pripravljeni na morebitna tveganja in zaplete ob zaključevanju obdobja 2007-2013: “Tveganja obstajajo, a po naravi sem optimistka. Smo štiri mesece pred iztekom perspektive in verjamem, da bomo počrpali vsa sredstva, ki so Sloveniji na razpolago. Do konca decembra se bo hitelo in verjamem, da bomo uspešni.

Prvi projekti potrjeni, razpisi prihajajo

Prve odločitve o sofinanciranju evropskih projektov so že izdane, za avtocesto Draženci – Gruškovje je poslana Evropski komisiji vloga za potrditev projekta, kakšen tempo bo sledil? Alenka Smerkolj: “Prve štiri odločbe v skupni višini 116 milijonov evrov smo izdali, kar je logično, saj so se ti projekti začeli že v prejšnjem programskem obdobju. Z Evropsko komisijo smo v dogovorih za dva projekta, za omenjenih novih 13 km avtoceste, drugi projekt je vodooskrbni (Ljubljanica). Prepričana sem, da bomo v kratkem na Evropsko komisijo lahko poslali uradno vlogo tudi  za ta projekt.

Ministrica je še povedala, da bodo lahko jeseni ministrstva začela z izvajanjem javnih razpisov, predvideva, da bodo z razpisi najbolj pohiteli na ministrstvu za delo in ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.

Upravičencev ne bodo pošiljali od vrat do vrat

Želimo postati učinkovit servis za vas.” je pred kratkim dejala ministrica Alenka Smerkolj. Ena izmed novosti, ki bo kmalu zaživela, je enotna vstopna točka, s katero, je prepričana Smerkoljeva, bodo z malo sredstvi veliko premaknili: “Poskusili bomo zbrati čim več informacij za upravičence, da jih ne bomo pošiljali od vrat do vrat, da bodo informacije naše službe in pristojnih ministrstev dobili na enem mestu.

Veliko podjetij zainteresiranim pomaga pri zapletenih birokratskih procesih prijav, poročanj … Je dobro, če poiščemo tovrstno pomoč, bi bilo bolje, da se vsega tega lotevamo sami?

“Pri vseh investicijskih projektih je strokovna pomoč nujno potrebna, ko govorimo o bolj mehkih vsebinah, pa sem prepričana, da zmoremo tudi sami, saj najbolje vemo, kaj hočemo.” – Alenka Smerkolj

Poenostavitve so misija nemogoče

Kohezijska politika je zakomplicirana, birokratska, nerazumljiva, v uniji se že leta govori o nujnem poenostavljanju. Evropska komisija ustanavlja strokovno skupino za poenostavitve, vse skupaj pa se kvečjemu vse bolj zapleta. Ali ministrica verjame, da je te procese res mogoče poenostaviti: “Evropska unija je z novostmi postavila še kompleksnejši sistem. Če želiš tak sistem poenostaviti, je to praktično misija nemogoče. Mi se zavedamo te kompleksnosti, zato smo poskusili standardizirati postopke, da bi bili upravičencem bližji, čeprav to ne bo nič manj kompleksno. Na srečanju kohezijskih ministrov junija v Rigi se je komisarka za razvoj zavezala, da je poenostavljanje eden izmed njenih ključnih ciljev. Verjamem, da bo vanj vložila veliko energije, menim pa, da bo to zelo težka naloga.

Bojan Suvorov, ki se s kohezijo ukvarja že od sredine devetdesetih let, pa svetuje: “Čim manj sprememb! Vsaka sprememba pomeni novo učenje, novo nadgrajevanje, marsikdo obupa, kar ni dobro za sistem. Če bi komisarka vprašala mene, bi predlagal stabilen sistem in čim manj sprememb.

Že jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD? Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Ali NKT VKO? Nacionalna kontaktna točka za vseživljenjsko karierno orientacijo.

“Ko sem leta 1996 začel delati na Evropski komisiji, ko sem se srečeval s programom Phare in predpristopnimi pomočmi, sem najprej v Excel vpisal vse kratice, da sem se jih naučil. Brez tega ne gre.” – Bojan Suvorov

Alenka Smerkolj: “CLLD, razvoj, ki ga vodi skupnost, je zelo pomemben program, enako kratico uporablja cela Evropska unija. To je evropski esperanto, ki ga moraš razumeti, da veš, o čem drugi govorijo.

Večkrat smo že slišali, da so pri evropskih projektih največja težava napake in nepravilnosti, ne pa goljufije. Pri nas se s postopki in nadzorom  porabe evropskega denarja na državni ravni ukvarja okrog 700 ljudi. Je to preveč ali premalo? So ljudje dovolj usposobljeni za svoje delo?

Alenka Smerkolj: “Kohezijski sistem je velik, potrebuje tudi kadre. Tak sistem deluje, če je stabilen in če so kadri dobro usposobljeni. V preteklosti se je prevečkrat dogajalo, da se je ravno take kadre odgnalo ali zamenjalo, kar je bil lani tudi eden glavnih očitkov Evropske komisije, ko so nam zaustavili izplačila sredstev. Komisija ugotavlja, da sistem ni stabilen in da je kadrov premalo, da je kohezijski sistem v Sloveniji kadrovsko podhranjen.

Drugi tir?

Kako Alenka Smerkolj v luči kohezijske politike komentira drugi tir Koper – Divača? Prijava na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope ni bila uspešna. Je to poraz, zamujena priložnost, čas za ponovni razmislek?

“Nerada govorim o pristojnostih drugega ministra, ker to ne bi bilo korektno. Ker pa sem pristojna tudi za razvoj, lahko povem, da je celotna modernizacija železniškega omrežja ena ključnih investicij, ki bo pripomogla, da bo šla Slovenija v pravo razvojno smer, za kar imamo nastavke v tem operativnem programu, imeli smo jih tudi v prejšnjem. Drugi tir bo našel pravo pot v pravem trenutku,” je prepričana ministrica za kohezijo.

Bo Slovenija v obdobju 2014 – 2020 pri vlaganju evropskega denarja v dobre projekte uspešna? Alenka Smerkolj: “Menim, da bomo uspešni, da bomo cilje, ki so zapisani v operativnem programu, izpolnili. Bomo pa morali zelo intenzivno delati v vseh prihodnjih letih.

Ker kohezijska politika temelji na sodelovanju, smo ministrico Alenko Smerkolj na koncu vprašali, ali je pri nas sodelovanje problem: “Sodelovanje je ključ, ne morem pa reči, da ni naporno. Ne le v okviru državne uprave, tudi z vsemi deležniki. Bolj ko se pogovarjamo, več rešitev najdemo. Verjamem v sodelovanje. Moramo se poslušati in se tudi slišati. Ni pa Slovencem to ravno naravno dano.


04.07.2023

Novi komarji, nove bolezni - širjenje invazivnih vrst komarjev v Evropi

Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.


28.06.2023

Pasti nakupa rabljenega avtomobila

Za marsikaterega kupca je nakup rabljenega vozila še vedno privlačen. Je pa zahtevnejši od nakupa novega, saj ima rabljeno vozilo že svojo zgodovino, ki je kupci praviloma ne poznajo. Na tržnem inšpektoratu opozarjajo na pasti, ki vas lahko doletijo, če se nakupa rabljenega avtomobila lotevate s preveliko mero zaupanja. Svetujejo, da je treba pred nakupom z vso skrbnostjo pregledati in preveriti, ali ima vse lastnosti, ki so jih prodajalci navedli v oglasu.


27.06.2023

Združeni za reke: Projekt varovanja rek na Balkanu

V zadnjega pol stoletja se je številčnost populacije sladkovodnih živalskih in rastlinskih vrst zmanjšala za 83 %, izginilo je 30 % sladkovodnih ekosistemov, pod različnimi stopnjami zaščite pa je vsega 17 % svetovnih vodotokov. Na Balkanu teče še nekaj zadnjih divjih rek v Evropi, a tudi te so zaradi klimatskih sprememb, neodgovornega razvoja, hidroelektrarn, onesnaženja in številnih drugih ekonomskih in neekonomskih dejavnikov vedno bolj ogrožene. Zato so pred nekaj dnevi v Karlovcu, mestu štirih rek, pod pokroviteljstvom globalne okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy v sodelovanju z nevladnimi okoljskimi združenji iz petih držav nekdanje Jugoslavije zagnali projekt United for Rivers, Združeni za reke, pod okriljem katerega želijo v prihodnjih letih zaščiti 400 kilometrov strug na trinajstih rekah.


21.06.2023

Tomo Križnar: V Sudanu gre za politiko "ubij sužnja s sužnjem"

V dveh mesecih je Sudan zapustilo skoraj pol milijona ljudi. V Darfurju živi več kot 5,6 milijona otrok, 270 tisoč jih je na novo razseljenih zaradi konflikta. Do začetka tega meseca so ubili več kot 330 otrok, skoraj 2.000 ranili. Z gosti analiziramo, kaj se dogaja v Sudanu, zakaj ta vojna ni v središču medijskega poročanja in zakaj Tomo Križnar pravi, da velesile tam izvajajo politiko: "ubij sužnja s sužnjem"?


20.06.2023

dr. Rok Zupančič: Kosovo je na eni od najbolj prelomnih točk

Izredni profesor dr. Rok Zupančič z Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je prepričan, da so sedanje razmere na severu Kosova zelo napete. Rešitve za pomiritev strasti pa še ne vidi zelo hitro. Pravi, da je kosovska družba v zadnjih mesecih stopila vsaj sedem korakov nazaj v smeri sobivanja. Spregovori o tem, komu konflikt na severu Kosova koristi, o tem, kakšen je v resnici kosovski premier Albin Kurti, in kakšni so interesi velikih mednarodnih sil na Kosovu. Predstavi tudi enega izmed redkih primerov dobre prakse etničnega sobivanja in spregovori o tem, zakaj Slovenija nima tako velike politične vloge na Kosovu, kot si predstavlja.


14.06.2023

Iz kraške katastrofe se lahko veliko naučimo

Čeprav se letos bolj kot požarov bojimo poplav, je treba biti pripravljen na vse. Prihodnji mesec bo minilo leto od katastrofe na Krasu, ko smo ugotavljali, da Slovenija pri gašenju velikih gozdnih požarov ni dovolj samooskrbna. Sledile so obljube o boljši opremi, nakupu gasilskih letal in finančni pomoči. Damjan Zorc s svojima gostoma preverja trenutno stanje naših služb za reševanje in zaščito.


13.06.2023

Bo Slovenija dobila krila?

Slovenija je zelo slabo povezana s svetom, naša letalska povezljivost je celo med najslabšimi v Evropi. Ker so bili vsi poskusi spodbujanja boljših letalskih povezav do sedaj neuspešni, se je ponovno začelo govoriti o tem, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika.


07.06.2023

Žbogar: Vedno je težko biti v Varnostnem svetu, a zdaj najtežje

Ne glede na to, ali bo Slovenija uspela s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta v Organizaciji združenih narodov, je na mestu debata o dejanskem pomenu in vlogi mednarodnih organizacij, ki temeljijo na ureditvi po koncu II. svetovne vojne. Kaj se v resnici dogaja z reformo Varnostnega sveta? Kaj je z mednarodno diplomacijo?


06.06.2023

Vetrnica na pragu, 2. del

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje.


31.05.2023

Vetrnica na pragu, 1. del

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kako je mogoče, da investitor načrtuje vetrnico samo 150 metrov stran od bivalnega objekta? Zakaj postavljanje pred dejstvo ni pravi pristop pri pridobivanju zaupanja v vetrno energijo?


30.05.2023

Faris Kočan: Erdogan se želi za večno zapisati v turško zgodovino

Recep Tayyip Erdogan ima pred seboj novih pet let na čelu Turčije, ki, kot kaže ostaja tudi pri predsedniškem sistemu. Rezultat kaže tudi na polarizirano turško družbo. Kaj pa bo to v prihodnosti pomenilo za regijo od Bližnjega vzhoda do Črnega morja ter Evropske unije? V Vročem mikrofonu analiziramo turške volitve.


24.05.2023

Poletje umetne inteligence

Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.


23.05.2023

Bodo turistično sezono rešili delavci iz Azije?

Beg kadra iz gostinstva je v zadnjih dveh letih po epidemiji koronavirusne bolezni postal še očitnejši. V javnosti so se pred kratkim pojavile informacije, da želi premier Robert Golob že letošnjo turistično sezono reševati z delavci s Filipinov, kjer namerava vlada odpreti konzulat. Je to sploh lahko rešitev, glede na to, da slovenski turizem temelji na doživetjih, ki jih ponujajo slovenski običaji in tukajšnji prebivalci? Kako reševati zagato, s katero se spoprijemajo tudi v drugih gospodarskih panogah?


17.05.2023

Banke morajo vrniti stroške za predčasno odplačana posojila

Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita.


16.05.2023

Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem za embalažo pijač?

Slovenija zamuja z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, hkrati pa bo letos morala v proračun EU zaradi nereciklirane plastike plačati skoraj 16 milijonov evrov. Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem, kakšni so pomisleki in ali bomo oživili tudi ponovno uporabo steklenic, ki smo jo pred leti že poznali?


10.05.2023

Razdeljenost Srbije na razum in iracionalnost

Po dveh strelskih napadih, ki sta v Srbiji zahtevala 17 življenj, se nadaljujejo pozivi k spremembam. Ni jih malo, ki trdijo, da sovraštvo, kriminal in laži promovira ter s svojimi mediji širi trenutna oblast, predsednik Aleksandar Vučić pa že izvaja nekatere napovedane ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali varnost otrok in državljanov. Pod vprašajem so vrednote srbske družbe. Kaj sploh so, kaj predstavljajo? Kako se Srbija predstavlja v svetu?


03.05.2023

"Novinarji nismo v središču pozornosti. Tam so ljudje, katerih zgodbe pokrivamo."

O naši prihodnosti je prav govoriti s tistimi, ki jo bodo soustvarjali. Zato ob Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska vroči mikrofon predajamo mladim novinarjem, ki šele vstopajo na svojo karierno pot. Kakšen odtenek ima prihodnost novinarstva v njihovih očeh?


26.04.2023

Pri preprečevanju nasilja lahko največ naredi družba

Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge.


25.04.2023

Ana Tasič: Afganistanske protestnice so najpogumnejše ženske na svetu

Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu?


19.04.2023

Skrb za etičnost ali strah pred izgubo zdravniške moči?

Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?


Stran 6 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov