Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Afganistanski begunec Habib za zdaj ostaja v Sloveniji. Vpisal se je v srednjo lesarsko šolo.
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje.
Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo?
“V javnosti se ustvarja vtis, da so begunci nevarni ljudje. To ni upravičen strah,” meni dr. Karmen Medica s Fakultete za humanistične vede v Kopru. Izkušeni slovenski diplomat Vojko Volk ugotavlja, da ZDA sprejmejo veliko več priseljencev kot EU: “Begunci so lahko za Evropo tudi priložnost.”
“Begunci želijo novo priložnost, boljše življenje za svoje otroke. Angela Merkel je zdaj zelo priljubljena med begunci. Za Slovenijo se begunci ne zanimajo, so dobro obveščeni prek družabnih medijev. Vedo, da bodo lahko dobili azil v Nemčiji.”
Dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl iz Budimpešte
Danes 19-letnega Habiba je nevarna pot v neznano pred štirimi leti pripeljala v Slovenijo, ko je v Ljubljani na Viču izstopil iz kamiona s pomarančami.
“Na kamion, ki je vodil na ladjo, sem čakal en teden. Videl sem hladilnik, ki je vozil pomaranče, in vedel sem, da jih policija toliko ne preverja. S prijateljema, ki sem ju spoznal tam, smo šli notri. Kamion je šel na ladjo. Trajalo je 38 ur do Slovenije, Ljubljane. Nismo imeli ne vode ne hrane. Bilo je mrzlo, saj smo bili v hladilniku. A sem zdržal, saj sem moral zdržati … Zdaj pa sem tu v takšni situaciji in ne vem, kaj se bo zgodilo čez en mesec,” je povedal v pogovoru za MMC pred nekaj tedni.
Habib je v Sloveniji dobil subsidiarno zaščito, ker je bil ob prihodu v Ljubljano mladoleten. Zato je dobil priložnost, da je pri nas končal osnovno šolo in se vpisal v srednjo lesarsko šolo. Upa, da bo lahko ostal.
“Želim si samo normalno in mirno življenje. To je zame dovolj.”
O naraščajoči begunski krizi so ob robu blejskega strateškega foruma razmišljali tudi nekateri mladi voditelji, s katerimi se je pogovarjal Miha Pongrac.
Blejskega strateškega foruma pa se udeležuje tudi dr. Chris Dolan, direktor nevladne organizacije Refugee Law Project, ki je v pogovoru z Veroniko Gnezda povedal tudi to, da je strah ljudi, da bodo begunci preplavili države in vplivali na nacionalno identiteto, povsem odvečen.
Dolan izpostavlja pozitivne izkušnje nekaterih držav, na primer Jordanije, kjer begunci predstavljajo 25 odstotkov vsega prebivalstva. Jordanija se zaradi tega ni sesula, ni izgubila svoje identitete, ampak je prav s tem ko gosti toliko beguncev pokazala svojo moč.
“Tudi Uganda ima zdaj več kot pol milijona beguncev iz različnih držav pa ali je zaradi tega nehala biti Uganda? Ne ni. Imajo prebivalci zaradi tega težave? Ne nimajo! Mislim, da begunce lahko sprejmemo brez strahu, da bomo zaradi njih ob službe, ob nacionalno identiteto.”
“Gre za ksenofobijo. Večina držav lahko sprejme tisoče drugih tujih državljanov brez problema, begunci pa so problem. Ampak prav oni so tisti, ki v mnogih državah delajo dela, ki jih domačini nočejo. Ampak najlažje je pokazati nanje in reči oni so mi vzeli službo. Dejstvo je, da nekdo v svoji državi ne bo žele čistiti javnega stranišča ali pa delali podobna neprijetna dela, ampak prav begunci začnejo najprej opravljati taka dela, tako v Evropi kot v Ameriki.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Afganistanski begunec Habib za zdaj ostaja v Sloveniji. Vpisal se je v srednjo lesarsko šolo.
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje.
Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo?
“V javnosti se ustvarja vtis, da so begunci nevarni ljudje. To ni upravičen strah,” meni dr. Karmen Medica s Fakultete za humanistične vede v Kopru. Izkušeni slovenski diplomat Vojko Volk ugotavlja, da ZDA sprejmejo veliko več priseljencev kot EU: “Begunci so lahko za Evropo tudi priložnost.”
“Begunci želijo novo priložnost, boljše življenje za svoje otroke. Angela Merkel je zdaj zelo priljubljena med begunci. Za Slovenijo se begunci ne zanimajo, so dobro obveščeni prek družabnih medijev. Vedo, da bodo lahko dobili azil v Nemčiji.”
Dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl iz Budimpešte
Danes 19-letnega Habiba je nevarna pot v neznano pred štirimi leti pripeljala v Slovenijo, ko je v Ljubljani na Viču izstopil iz kamiona s pomarančami.
“Na kamion, ki je vodil na ladjo, sem čakal en teden. Videl sem hladilnik, ki je vozil pomaranče, in vedel sem, da jih policija toliko ne preverja. S prijateljema, ki sem ju spoznal tam, smo šli notri. Kamion je šel na ladjo. Trajalo je 38 ur do Slovenije, Ljubljane. Nismo imeli ne vode ne hrane. Bilo je mrzlo, saj smo bili v hladilniku. A sem zdržal, saj sem moral zdržati … Zdaj pa sem tu v takšni situaciji in ne vem, kaj se bo zgodilo čez en mesec,” je povedal v pogovoru za MMC pred nekaj tedni.
Habib je v Sloveniji dobil subsidiarno zaščito, ker je bil ob prihodu v Ljubljano mladoleten. Zato je dobil priložnost, da je pri nas končal osnovno šolo in se vpisal v srednjo lesarsko šolo. Upa, da bo lahko ostal.
“Želim si samo normalno in mirno življenje. To je zame dovolj.”
O naraščajoči begunski krizi so ob robu blejskega strateškega foruma razmišljali tudi nekateri mladi voditelji, s katerimi se je pogovarjal Miha Pongrac.
Blejskega strateškega foruma pa se udeležuje tudi dr. Chris Dolan, direktor nevladne organizacije Refugee Law Project, ki je v pogovoru z Veroniko Gnezda povedal tudi to, da je strah ljudi, da bodo begunci preplavili države in vplivali na nacionalno identiteto, povsem odvečen.
Dolan izpostavlja pozitivne izkušnje nekaterih držav, na primer Jordanije, kjer begunci predstavljajo 25 odstotkov vsega prebivalstva. Jordanija se zaradi tega ni sesula, ni izgubila svoje identitete, ampak je prav s tem ko gosti toliko beguncev pokazala svojo moč.
“Tudi Uganda ima zdaj več kot pol milijona beguncev iz različnih držav pa ali je zaradi tega nehala biti Uganda? Ne ni. Imajo prebivalci zaradi tega težave? Ne nimajo! Mislim, da begunce lahko sprejmemo brez strahu, da bomo zaradi njih ob službe, ob nacionalno identiteto.”
“Gre za ksenofobijo. Večina držav lahko sprejme tisoče drugih tujih državljanov brez problema, begunci pa so problem. Ampak prav oni so tisti, ki v mnogih državah delajo dela, ki jih domačini nočejo. Ampak najlažje je pokazati nanje in reči oni so mi vzeli službo. Dejstvo je, da nekdo v svoji državi ne bo žele čistiti javnega stranišča ali pa delali podobna neprijetna dela, ampak prav begunci začnejo najprej opravljati taka dela, tako v Evropi kot v Ameriki.”
Slovenijo zaradi počasnosti, pomanjkanja strokovnega kadra in neracionalnosti na področju urejanja letalskega sektorja čaka postopek pred evropskim sodiščem. Lahko se celo zgodi, da nam odvzamejo licence in certifikate, kar pomeni, da letala, ki so registrirana v Sloveniji, ne bodo smela leteti v zračnem prostoru drugih držav. Za takšno stanje je kriva Javna agencija za civilno letalstvo, saj ji zaradi slabega vodenja in pomanjkanja strokovnega kadra v štirih letih na področju letalskega prometa ni uspelo doseči evropskih standardov.
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve. Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.
Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.
Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?
Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?
Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”
Kakšen gospodar je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s približno 235 tisoč hektarji državnih gozdov? Ali so ti gozdovi zaradi nizkih koncesnin, ki jih določa Sklad, res zlata jama za koncesionarje? Zahtevamo odgovore od odgovornih v Vročem mikrofonu točno ob 12.00!
Gosta v studiu sta bila dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorili smo o slastni, dobri, zdravi in varni hrani.
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12. Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.
Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
Neveljaven email naslov