Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije?

22.09.2015

Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?

"Fašisti v kravatah so veliko nevarnejši kot obritoglavci"

Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije in rasizma? Raziskovalec političnih mitologij dr. Mitja Velikonja z oddelka za kulturologinjo na FDV meni, da je ob prihodu beguncev Slovenija zavzela zelo problematično držo, saj se večinoma govori o varnostnem problemu. Problematičen je tudi samo humanitarni pristop, saj gre za politično vprašanje. “Ti ljudje niso tu, ker bi tako hoteli, ampak je to stvar, ki ima dolgo zgodovino, ki ima dolg rep. Slovenija je kot članica prvega sveta, kot članica vseh mogočih organizacij del tega problema, ki je povzročil popolnoma nekontroliran prihod beguncev s hudimi travmami na začetek, kjer se je vse skupaj začelo.”

Velikonja poudarja, da je današnja begunska kriza ena od posledic evropskega večstoletnega izkoriščanja celega sveta, Ibrahim Nouhoum z društva Humanitas pa dodaja, da gre za razvojni problem. “Če bi se razvoj odvijal drugače, ljudje ne bi prihajali v Evropo. Treba se je tudi vprašati, zakaj drugje ni toliko miru, kot v Evropi.”    

Schengenska meja vzela več življenj od Berlinskega zidu

Velikonja meni, da Evropa še zdaleč ni opravila s svojim fašizmom tako na neki spontani, kot strukturni ravni. “Schengenska meja je veliko bolj problematična, kot so bile vse meje v obdobju hladne vojne. Poglejte samo, koliko 10.000 ljudi umira na njenih mejah – toliko jih ni nikoli v danes tako očrnjeni polpreteklosti. Po eni strani obstajata enakost in svoboda, ampak seveda za nas, ki smo znotraj. Po drugi strani pa je meja še veliko bolj trdna.”

Tudi v nacistični Nemčiji so veljali zelo strogi zakoni. “Tudi to je bila pravna država, a vemo, na kakšen način. To je bil tudi argument v sojenju Eichmannu. On je rekel, da je samo sledil zakonom. Zakonom, po katerih si lahko uničil celo raso. In tudi mi smo bili na vrsti.”

Ibrahim Nouhoum: Mešanje narodov prinaša dobre stvari

Nouhoum se spominja srečanja ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno. “Vse te ženske so opozorile, da je Evropa pozabila, kako so ljudje zaradi nemške diktature trpeli. Tudi v Afriki so ljudje trpeli zaradi kolonizacije. Ni zagotovila, da se to ne bo več zgodilo, a o tem se moramo pogovarjati. Tisti, ki ne povedo svojega mnenja, so zelo nevarni.” Soustanovitelj Afriškega foruma opiše, kako se je odkrito pogovoril z obritoglavcem in se z njim potem celo spoprijateljil.

Iz oči v oči s ksenofobom

Na protestu v podporo beguncem v Ljubljani je eden od dveh nestrpnežev pred cerkvijo ob Prešernovem spomeniku častni ambasadorki medkulturega dialoga Faili Pašić Bišić pred obraz porinil transparent z napisom Stop islamizaciji Evrope.

“Dogodek, ki se je zgodil, je bilo dejanje iz naslonjača na ulico. Danes se ne govori več o anonimnih neonacistih, ki želijo radikalne spremembe, to je čisto raso, temveč o ljudeh z imenom in priimkom, ki so to pripravljeni tudi javno izpostaviti. Potreben je pogum, da se soočiš s takim človekom, mu pogledaš v oči in se z njim pogovoriš. Prepričana sem, da sta ti dve osebi, ki sta javno izpostavili svoje nestrinjanje s sprejemanjem beguncev, prvič v življenju spregovorili s pokrito muslimanko ravno na tem shodu.”

Velikonja pa pravi, da je od takega fašizma še globlji strukturni fašizem. “Če najvišji predstavniki države s ponosom govorijo, da branijo mejo, ne pa pomagajo ljudem, ki so tam napol živi, mislim, da je to ravno tako obsojanja vredno, kot so obsojanja vredni tisti, ki to vzklikajo dosti bolj grobo. Mislim, da so fašisti v kravatah veliko nevarnejši kot obritoglavci. Današnji rasist ne reče več, da je ta rasa manj vredna. Sodobni seksist ne reče več naravnost, da je ženski spol manj vreden. Reče, da so oni čisto v redu, ampak naj ostanejo tam.”

Z odkritim fašizmom se je po mnenju Velikonje lažje soočiti.

Kako odkrit fašizem vpliva na identiteto?

Madžarska umetnostna zgodovinarka dr. Edit Andras opisuje, da je skrajno desna politika zasedla tudi področje umetnosti in zgodovine. “A hkrati moram poudariti, da medtem, ko se uradna politika premika proti skrajni desnici, se civilna družba prebuja. Tako nastane dvojni učinek. Številni ljudje pomagajo beguncem, ti so jih nekako prebudili. A vsekakor je ta politika zelo zelo skrajna in ima pridih fašizma. Manipulira z ljudmi, zato je posameznik prisiljen zavzeti stališče. Nujno se je opredeliti. V tem smislu vpliva na našo identiteto.” 

Strah pred islamizacijo vsebuje neofašistične elemente

Hrvaški filozof, ki predava v Berlinu, Boris Buden opozori, da islamizacija ni grožnja, ki nam bo odvzela naše krščanske korenine in zaradi katere bomo vsi postali muslimani. “Sploh ne gre za to, gre za mobilizacijo z neofašističnimi elementi. Spomnite se samo Breivika – nanj smo vsi pozabili. Pri njem nihče ne govori o terorizmu, ampak to je bilo tako kriminalno dejanje, kot ga islamisti v Evropi še niso uspeli narediti, vsaj glede razsežnosti in števila pobitih. Tega nihče ne izpostavlja kot grožnjo, a je glede nasilja hujše od vsega, kar so radikalni islamisti do zdaj uspeli narediti.”

Velikonja opozarja, da se z islamofobijo naslavlja več kot milijardo muslimanov. “Skrajneži so povsod. To je tako, kot če bi se spola med seboj sovražila, ker so nestrpneži na eni ali drugi strani.”

Celoten neprevedeni pogovor s hrvaškim filozofom Borisom Budnom o postfašizmu in neonacionalizmu ter o pacifizmu kot artikulirani protivojni politiki je dostopen tukaj

Kako se upreti fašizmu?

Buden meni, da ima Evropa na izbiro radikalno desno ksenofobno postfašistično smer ali pa smer radikalnih socialnih sprememb. Spomni na svojo izkušnjo v devetdesetih letih, ko je sodeloval v hrvaški protivojni kampanji: “Takrat smo to skušali tudi oblikovati, a smo uspeli le moralno, kulturno, teoretično in intelektualno, ne pa tudi politično. Nismo bili zmožni oblikovati politične sile, ampak samo civilnodružbene nevladne organizacije. Te tudi danes pomagajo beguncem in so res protiislamofobne, protišovinistične, protinacionalistične, niso pa politična sila, ki bi lahko kaj spremenila. To je velika težava.”  

Velikonja meni, da se proti fašizmu lahko vsak bori na svojem področju in da se prava sprememba v družbi lahko zgodi s koordinirano akcijo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ne da pa se izključiti sodelovanja vsakega od nas. “Ob tem ne smemo pozabiti na to, da so pred petimi leti vrhovi takratne evropske politike sporočili, da je multikulturalizem mrtev in da je čas, da te stvari na novo zastavimo. To je taka točka, kot je bila druga svetovna vojna, ko moraš pokazati, na kateri strani si. To je politično vprašanje, gre za globalni razredni boj. Dokler ne bo pravice na svetu, se bodo take stvari žal še dogajale.”

Na vprašanje, kako se odzvati na shode, ki svarijo pred invazijo in islamizacijo, Velikonja odgovori, da so zanj vsi skrajneži enaki. “Nikar ne padite na njihovo igro. Organizira se dostojanstven protiprotest, ki postaja zelo množičen. Še večji problem kot so majhne rasistične, ksenofobne skupine, nastane, ko inertna večina prevzame ta govor. Ko se skuša center tega problema lotiti z različnimi zelo tehnokratskimi in evropskimi izjavami.”

Tudi ekonomske migracije imajo svoje vzroke

Evropa bo potrebovala od 40 do 50 milijonov novih ljudi, spomni Nouhoum in opozori na kriminalizacijo migrantov. “Tudi ekonomski migranti grejo, ker nimajo dostojnega življenja. Vsi imamo pravico iskati boljše življenje. Vsakemu človeku bi morali zagotoviti primerno življenje. Migranti grejo, ker v kapitalizmu določene države oropajo druge države. Kaj jim pa drugega preostane! Če bi francoski Total na primer dobiček investiral nazaj v njihovo deželo, marsikateri Kongovec ali Gabonec ne bi odšel. To je povezano. Nehajmo govoriti o ekonomskih migrantih.”

Velikonja doda, da smo tudi Slovenci v preteklosti bili ekonomski migranti. “Je pa nevarno deliti ljudi na dobre in slabe begunce, na ekonomske in politične, na moške in ženske z otroki. To ustvarja samo še večje antagonizme. Ločevanje družin – dajte no!”

Skoraj 10 % prijav sovražnega govora ima znake nezakonitosti

Na prijavni točki Spletno oko v septembru opažajo povečano število prijav sovražnega govora. Do 21. septembra so jih prejeli 125, kar je 38 več kot v celotnem avgustu. Še posebej veliko prijav sovražnega govora so prejeli ta konec tedna ob prvem prihodu večjega števila beguncev.

Priporočamo tudi:

Otroci ne poznajo meja


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije?

22.09.2015

Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?

"Fašisti v kravatah so veliko nevarnejši kot obritoglavci"

Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije in rasizma? Raziskovalec političnih mitologij dr. Mitja Velikonja z oddelka za kulturologinjo na FDV meni, da je ob prihodu beguncev Slovenija zavzela zelo problematično držo, saj se večinoma govori o varnostnem problemu. Problematičen je tudi samo humanitarni pristop, saj gre za politično vprašanje. “Ti ljudje niso tu, ker bi tako hoteli, ampak je to stvar, ki ima dolgo zgodovino, ki ima dolg rep. Slovenija je kot članica prvega sveta, kot članica vseh mogočih organizacij del tega problema, ki je povzročil popolnoma nekontroliran prihod beguncev s hudimi travmami na začetek, kjer se je vse skupaj začelo.”

Velikonja poudarja, da je današnja begunska kriza ena od posledic evropskega večstoletnega izkoriščanja celega sveta, Ibrahim Nouhoum z društva Humanitas pa dodaja, da gre za razvojni problem. “Če bi se razvoj odvijal drugače, ljudje ne bi prihajali v Evropo. Treba se je tudi vprašati, zakaj drugje ni toliko miru, kot v Evropi.”    

Schengenska meja vzela več življenj od Berlinskega zidu

Velikonja meni, da Evropa še zdaleč ni opravila s svojim fašizmom tako na neki spontani, kot strukturni ravni. “Schengenska meja je veliko bolj problematična, kot so bile vse meje v obdobju hladne vojne. Poglejte samo, koliko 10.000 ljudi umira na njenih mejah – toliko jih ni nikoli v danes tako očrnjeni polpreteklosti. Po eni strani obstajata enakost in svoboda, ampak seveda za nas, ki smo znotraj. Po drugi strani pa je meja še veliko bolj trdna.”

Tudi v nacistični Nemčiji so veljali zelo strogi zakoni. “Tudi to je bila pravna država, a vemo, na kakšen način. To je bil tudi argument v sojenju Eichmannu. On je rekel, da je samo sledil zakonom. Zakonom, po katerih si lahko uničil celo raso. In tudi mi smo bili na vrsti.”

Ibrahim Nouhoum: Mešanje narodov prinaša dobre stvari

Nouhoum se spominja srečanja ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno. “Vse te ženske so opozorile, da je Evropa pozabila, kako so ljudje zaradi nemške diktature trpeli. Tudi v Afriki so ljudje trpeli zaradi kolonizacije. Ni zagotovila, da se to ne bo več zgodilo, a o tem se moramo pogovarjati. Tisti, ki ne povedo svojega mnenja, so zelo nevarni.” Soustanovitelj Afriškega foruma opiše, kako se je odkrito pogovoril z obritoglavcem in se z njim potem celo spoprijateljil.

Iz oči v oči s ksenofobom

Na protestu v podporo beguncem v Ljubljani je eden od dveh nestrpnežev pred cerkvijo ob Prešernovem spomeniku častni ambasadorki medkulturega dialoga Faili Pašić Bišić pred obraz porinil transparent z napisom Stop islamizaciji Evrope.

“Dogodek, ki se je zgodil, je bilo dejanje iz naslonjača na ulico. Danes se ne govori več o anonimnih neonacistih, ki želijo radikalne spremembe, to je čisto raso, temveč o ljudeh z imenom in priimkom, ki so to pripravljeni tudi javno izpostaviti. Potreben je pogum, da se soočiš s takim človekom, mu pogledaš v oči in se z njim pogovoriš. Prepričana sem, da sta ti dve osebi, ki sta javno izpostavili svoje nestrinjanje s sprejemanjem beguncev, prvič v življenju spregovorili s pokrito muslimanko ravno na tem shodu.”

Velikonja pa pravi, da je od takega fašizma še globlji strukturni fašizem. “Če najvišji predstavniki države s ponosom govorijo, da branijo mejo, ne pa pomagajo ljudem, ki so tam napol živi, mislim, da je to ravno tako obsojanja vredno, kot so obsojanja vredni tisti, ki to vzklikajo dosti bolj grobo. Mislim, da so fašisti v kravatah veliko nevarnejši kot obritoglavci. Današnji rasist ne reče več, da je ta rasa manj vredna. Sodobni seksist ne reče več naravnost, da je ženski spol manj vreden. Reče, da so oni čisto v redu, ampak naj ostanejo tam.”

Z odkritim fašizmom se je po mnenju Velikonje lažje soočiti.

Kako odkrit fašizem vpliva na identiteto?

Madžarska umetnostna zgodovinarka dr. Edit Andras opisuje, da je skrajno desna politika zasedla tudi področje umetnosti in zgodovine. “A hkrati moram poudariti, da medtem, ko se uradna politika premika proti skrajni desnici, se civilna družba prebuja. Tako nastane dvojni učinek. Številni ljudje pomagajo beguncem, ti so jih nekako prebudili. A vsekakor je ta politika zelo zelo skrajna in ima pridih fašizma. Manipulira z ljudmi, zato je posameznik prisiljen zavzeti stališče. Nujno se je opredeliti. V tem smislu vpliva na našo identiteto.” 

Strah pred islamizacijo vsebuje neofašistične elemente

Hrvaški filozof, ki predava v Berlinu, Boris Buden opozori, da islamizacija ni grožnja, ki nam bo odvzela naše krščanske korenine in zaradi katere bomo vsi postali muslimani. “Sploh ne gre za to, gre za mobilizacijo z neofašističnimi elementi. Spomnite se samo Breivika – nanj smo vsi pozabili. Pri njem nihče ne govori o terorizmu, ampak to je bilo tako kriminalno dejanje, kot ga islamisti v Evropi še niso uspeli narediti, vsaj glede razsežnosti in števila pobitih. Tega nihče ne izpostavlja kot grožnjo, a je glede nasilja hujše od vsega, kar so radikalni islamisti do zdaj uspeli narediti.”

Velikonja opozarja, da se z islamofobijo naslavlja več kot milijardo muslimanov. “Skrajneži so povsod. To je tako, kot če bi se spola med seboj sovražila, ker so nestrpneži na eni ali drugi strani.”

Celoten neprevedeni pogovor s hrvaškim filozofom Borisom Budnom o postfašizmu in neonacionalizmu ter o pacifizmu kot artikulirani protivojni politiki je dostopen tukaj

Kako se upreti fašizmu?

Buden meni, da ima Evropa na izbiro radikalno desno ksenofobno postfašistično smer ali pa smer radikalnih socialnih sprememb. Spomni na svojo izkušnjo v devetdesetih letih, ko je sodeloval v hrvaški protivojni kampanji: “Takrat smo to skušali tudi oblikovati, a smo uspeli le moralno, kulturno, teoretično in intelektualno, ne pa tudi politično. Nismo bili zmožni oblikovati politične sile, ampak samo civilnodružbene nevladne organizacije. Te tudi danes pomagajo beguncem in so res protiislamofobne, protišovinistične, protinacionalistične, niso pa politična sila, ki bi lahko kaj spremenila. To je velika težava.”  

Velikonja meni, da se proti fašizmu lahko vsak bori na svojem področju in da se prava sprememba v družbi lahko zgodi s koordinirano akcijo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ne da pa se izključiti sodelovanja vsakega od nas. “Ob tem ne smemo pozabiti na to, da so pred petimi leti vrhovi takratne evropske politike sporočili, da je multikulturalizem mrtev in da je čas, da te stvari na novo zastavimo. To je taka točka, kot je bila druga svetovna vojna, ko moraš pokazati, na kateri strani si. To je politično vprašanje, gre za globalni razredni boj. Dokler ne bo pravice na svetu, se bodo take stvari žal še dogajale.”

Na vprašanje, kako se odzvati na shode, ki svarijo pred invazijo in islamizacijo, Velikonja odgovori, da so zanj vsi skrajneži enaki. “Nikar ne padite na njihovo igro. Organizira se dostojanstven protiprotest, ki postaja zelo množičen. Še večji problem kot so majhne rasistične, ksenofobne skupine, nastane, ko inertna večina prevzame ta govor. Ko se skuša center tega problema lotiti z različnimi zelo tehnokratskimi in evropskimi izjavami.”

Tudi ekonomske migracije imajo svoje vzroke

Evropa bo potrebovala od 40 do 50 milijonov novih ljudi, spomni Nouhoum in opozori na kriminalizacijo migrantov. “Tudi ekonomski migranti grejo, ker nimajo dostojnega življenja. Vsi imamo pravico iskati boljše življenje. Vsakemu človeku bi morali zagotoviti primerno življenje. Migranti grejo, ker v kapitalizmu določene države oropajo druge države. Kaj jim pa drugega preostane! Če bi francoski Total na primer dobiček investiral nazaj v njihovo deželo, marsikateri Kongovec ali Gabonec ne bi odšel. To je povezano. Nehajmo govoriti o ekonomskih migrantih.”

Velikonja doda, da smo tudi Slovenci v preteklosti bili ekonomski migranti. “Je pa nevarno deliti ljudi na dobre in slabe begunce, na ekonomske in politične, na moške in ženske z otroki. To ustvarja samo še večje antagonizme. Ločevanje družin – dajte no!”

Skoraj 10 % prijav sovražnega govora ima znake nezakonitosti

Na prijavni točki Spletno oko v septembru opažajo povečano število prijav sovražnega govora. Do 21. septembra so jih prejeli 125, kar je 38 več kot v celotnem avgustu. Še posebej veliko prijav sovražnega govora so prejeli ta konec tedna ob prvem prihodu večjega števila beguncev.

Priporočamo tudi:

Otroci ne poznajo meja


25.09.2024

Slovenija kot vez med EU in Zahodnim Balkanom

Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.


24.09.2024

Farmakološki učinki konoplje so dokazani

"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?


18.09.2024

Učitelj – še prižigalec ognja?

Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?


17.09.2024

Izobraževanje je ključno za prihodnost romskih otrok

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.


11.09.2024

Ravnatelji v kaotičnem iskanju kadra: "Zakaj že?"

Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"


10.09.2024

Mariborski onkološki bolniki kličejo na pomoč

Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?


04.09.2024

V bolnišnicah kritično primankuje tudi kuharjev

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?


25.08.2024

Belorusija: Ko distopija postane resničnost

Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?


27.08.2024

Prizemljeni, a neomajni v boju za pravičnejši svet

Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.


21.08.2024

Prva komunistična županja v zgodovini Avstrije

Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?


20.08.2024

Pesticidi na krožniku

Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...


14.08.2024

Orbanova mirovna misija, ki je vznemirila Evropo

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.


24.07.2024

Ameriška predsedniška tekma se začenja znova

V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?


16.07.2024

Ozempic revolucija: Obetavno, toda ...

Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.


10.07.2024

Čakanje na paket ali kaj se dogaja s Pošto Slovenije

Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.


03.07.2024

Lepotni posegi na črnem trgu in v rokah amaterjev

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.


26.06.2024

Proteinomanija - Je več beljakovin boljše za naše telo?

Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.


19.06.2024

Bolgarija: Lahko bi bili nebesa na zemlji

Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.


18.06.2024

Gospodarstvo prihodnosti: Če želimo kaj spremeniti, Bezos in Zuckerberg ne smeta biti sinonima za uspeh

V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?


12.06.2024

Zakaj z osnutkom novega Zakona o gostinstvu rešujemo tudi stanovanjsko krizo?

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?


Stran 1 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov