Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

VM - Piketty

03.11.2015

Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?

Jože P. Damijan: "Skupno obnašanje kapitalistov je neracionalno, preveč krvoločno. Ne morete od posameznikov pričakovati, da se bodo tega zavedali."

Kako pohlep kapitalizma uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? Pred kratkim smo dobili tudi slovenski prevod svetovne uspešnice Kapital v 21. stoletju, v katerem je francoski ekonomist Thomas Piketty analiziral problem neenakosti. Med drugim zapiše: “Kolikor vem, ni in še nikoli ni bilo družbe, v kateri bi neenakosti v razporeditvi lastnine kapitala smeli bolj ali manj upravičeno poimenovati nizke – tj. še nikoli ni bilo razporeditve, v kateri bi revnejša polovica družbe imela pomemben delež (denimo petino ali četrtino narodnega premoženja).”

Sociologinja dr. Vesna Leskošek, pravi, da se pri plačah super bogatih ne da več določiti, kje je meja produktivnosti, za katero je nekdo plačan določeno vsoto denarja: “Piketty pravi, da ko nekoga plačate 600 tisoč evrov ali 800 tisoč evrov, ne morete več reči, da je to rezultat njegovega dela. Za to ni normativov. Edini odgovor, zakaj so taki dohodki možni, je zato, ker jih lahko imajo.”

Urednik slovenskega prevoda Rok Kogej izpostavlja, da gre tukaj za razmerja moči: “Pikettyjev izhodiščni problem je nekaj, kar imenujemo ugrabitev demokracije. Tisti, ki imajo dostop do sredstev, ki imajo premoženje in veliko denarja, tisti imajo nesorazmerno večjo politično moč, kot velika večina – torej 99 ali celo 99,9 odstotka, ki te finančne moči nimamo.”

Vesna Leskošek meni, da je Piketty še posebej relevanten za Slovenijo: “Ker opozori na razliko med dohodkovnimi in premoženjskimi neenakostmi. Ko raziskuje to za Evropo, pokaže na to, da celo v bolj egalitarnih državah, kot so skandinavske države, obstaja večji prepad pri premoženju. Pri nas to težko ugotavljamo, ker poznamo samo dohodkovne neenakosti. Podatki za premoženjske neenakosti so zelo skopi, delni, prihajajo samo po kapljah. Piketty pravi, da je tudi drugje po svetu zelo težko meriti premoženje, ker je zelo skrivnostno, ker ljudje in države ščitijo premoženje najbogatejših. Če pogledamo premoženje 100 najbogatejših Slovenk in Slovencev, bomo videli, da so neenakosti dosti večje, kot pri dohodku.”

Nasprotno dr. Jože P. Damijan meni, da Piketty za Slovenijo ni tako aktualen: “Po dohodkovni neenakosti smo dejansko najnižje v Evropi, se pravi neenakosti skorajda ni. Premoženjske ne vidimo, ker o tem nimamo podatkov. Ker pa je naša dediščina v socializmu, kjer smo imeli vsi možnost pridobiti nepremičnine, je tudi premoženjska neenakost relativno majhna. V Nemčiji je delež lastniških stanovanj 30, v Sloveniji okrog 80 odstoten.”

Jože P. Damijan: “Problem kapitalistov je, da imate skupek individualistov, ki zasledujejo svoj lasten profitni motiv, vsak hoče doseči čim večji dobiček. Problem je, da ko se vse zaženejo v eno smer, prostor postane premajhen. Ko lastniki kapitala postanejo preveč pohlepni, se kapitalizem zaleti v zid. S tem, ko se dohodki preveč neenakomerno porazdeljujejo, si uničijo svojo lastno bazo.”

Damijan meni, da od tistih, ki drvijo za kapitalom, ne morete pričakovati, da bodo široko razgledani in poskušali del tega, kar so pridobili, vrniti nazaj: “Če hočejo kapitalisti obdržat svoje premoženje, mora sistem dati uzde oziroma nagobčnik kapitalizmu. Vsak si skuša odrezati čim večji del pogače, ne razmišlja pa o tem, da bo pogače zmanjkalo, ker jemlje hrano drugim.”

Če ne bo prišlo do sprememb, bo pogače torej zmanjkalo. Piketty predlaga rešitev – progresivno obdavčitev bogastva na svetovni ravni.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

VM - Piketty

03.11.2015

Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?

Jože P. Damijan: "Skupno obnašanje kapitalistov je neracionalno, preveč krvoločno. Ne morete od posameznikov pričakovati, da se bodo tega zavedali."

Kako pohlep kapitalizma uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? Pred kratkim smo dobili tudi slovenski prevod svetovne uspešnice Kapital v 21. stoletju, v katerem je francoski ekonomist Thomas Piketty analiziral problem neenakosti. Med drugim zapiše: “Kolikor vem, ni in še nikoli ni bilo družbe, v kateri bi neenakosti v razporeditvi lastnine kapitala smeli bolj ali manj upravičeno poimenovati nizke – tj. še nikoli ni bilo razporeditve, v kateri bi revnejša polovica družbe imela pomemben delež (denimo petino ali četrtino narodnega premoženja).”

Sociologinja dr. Vesna Leskošek, pravi, da se pri plačah super bogatih ne da več določiti, kje je meja produktivnosti, za katero je nekdo plačan določeno vsoto denarja: “Piketty pravi, da ko nekoga plačate 600 tisoč evrov ali 800 tisoč evrov, ne morete več reči, da je to rezultat njegovega dela. Za to ni normativov. Edini odgovor, zakaj so taki dohodki možni, je zato, ker jih lahko imajo.”

Urednik slovenskega prevoda Rok Kogej izpostavlja, da gre tukaj za razmerja moči: “Pikettyjev izhodiščni problem je nekaj, kar imenujemo ugrabitev demokracije. Tisti, ki imajo dostop do sredstev, ki imajo premoženje in veliko denarja, tisti imajo nesorazmerno večjo politično moč, kot velika večina – torej 99 ali celo 99,9 odstotka, ki te finančne moči nimamo.”

Vesna Leskošek meni, da je Piketty še posebej relevanten za Slovenijo: “Ker opozori na razliko med dohodkovnimi in premoženjskimi neenakostmi. Ko raziskuje to za Evropo, pokaže na to, da celo v bolj egalitarnih državah, kot so skandinavske države, obstaja večji prepad pri premoženju. Pri nas to težko ugotavljamo, ker poznamo samo dohodkovne neenakosti. Podatki za premoženjske neenakosti so zelo skopi, delni, prihajajo samo po kapljah. Piketty pravi, da je tudi drugje po svetu zelo težko meriti premoženje, ker je zelo skrivnostno, ker ljudje in države ščitijo premoženje najbogatejših. Če pogledamo premoženje 100 najbogatejših Slovenk in Slovencev, bomo videli, da so neenakosti dosti večje, kot pri dohodku.”

Nasprotno dr. Jože P. Damijan meni, da Piketty za Slovenijo ni tako aktualen: “Po dohodkovni neenakosti smo dejansko najnižje v Evropi, se pravi neenakosti skorajda ni. Premoženjske ne vidimo, ker o tem nimamo podatkov. Ker pa je naša dediščina v socializmu, kjer smo imeli vsi možnost pridobiti nepremičnine, je tudi premoženjska neenakost relativno majhna. V Nemčiji je delež lastniških stanovanj 30, v Sloveniji okrog 80 odstoten.”

Jože P. Damijan: “Problem kapitalistov je, da imate skupek individualistov, ki zasledujejo svoj lasten profitni motiv, vsak hoče doseči čim večji dobiček. Problem je, da ko se vse zaženejo v eno smer, prostor postane premajhen. Ko lastniki kapitala postanejo preveč pohlepni, se kapitalizem zaleti v zid. S tem, ko se dohodki preveč neenakomerno porazdeljujejo, si uničijo svojo lastno bazo.”

Damijan meni, da od tistih, ki drvijo za kapitalom, ne morete pričakovati, da bodo široko razgledani in poskušali del tega, kar so pridobili, vrniti nazaj: “Če hočejo kapitalisti obdržat svoje premoženje, mora sistem dati uzde oziroma nagobčnik kapitalizmu. Vsak si skuša odrezati čim večji del pogače, ne razmišlja pa o tem, da bo pogače zmanjkalo, ker jemlje hrano drugim.”

Če ne bo prišlo do sprememb, bo pogače torej zmanjkalo. Piketty predlaga rešitev – progresivno obdavčitev bogastva na svetovni ravni.


25.09.2024

Slovenija kot vez med EU in Zahodnim Balkanom

Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.


24.09.2024

Farmakološki učinki konoplje so dokazani

"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?


18.09.2024

Učitelj – še prižigalec ognja?

Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?


17.09.2024

Izobraževanje je ključno za prihodnost romskih otrok

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.


11.09.2024

Ravnatelji v kaotičnem iskanju kadra: "Zakaj že?"

Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"


10.09.2024

Mariborski onkološki bolniki kličejo na pomoč

Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?


04.09.2024

V bolnišnicah kritično primankuje tudi kuharjev

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?


25.08.2024

Belorusija: Ko distopija postane resničnost

Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?


27.08.2024

Prizemljeni, a neomajni v boju za pravičnejši svet

Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.


21.08.2024

Prva komunistična županja v zgodovini Avstrije

Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?


20.08.2024

Pesticidi na krožniku

Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...


14.08.2024

Orbanova mirovna misija, ki je vznemirila Evropo

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.


24.07.2024

Ameriška predsedniška tekma se začenja znova

V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?


16.07.2024

Ozempic revolucija: Obetavno, toda ...

Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.


10.07.2024

Čakanje na paket ali kaj se dogaja s Pošto Slovenije

Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.


03.07.2024

Lepotni posegi na črnem trgu in v rokah amaterjev

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.


26.06.2024

Proteinomanija - Je več beljakovin boljše za naše telo?

Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.


19.06.2024

Bolgarija: Lahko bi bili nebesa na zemlji

Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.


18.06.2024

Gospodarstvo prihodnosti: Če želimo kaj spremeniti, Bezos in Zuckerberg ne smeta biti sinonima za uspeh

V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?


12.06.2024

Zakaj z osnutkom novega Zakona o gostinstvu rešujemo tudi stanovanjsko krizo?

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?


Stran 1 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov