Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
"Neokusno in smešno je, da so si fakultete privoščile nekaj takega"
Afera z dodatki za stalno pripravljenost, za katero so poskrbeli plačni izumitelji na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani, je znova spodbudila razpravo o pomanjkljivostih plačnega sistema v javnem sektorju.
Za razumevanje razsežnosti problema je treba vedeti, kako je sestavljena plača javnega uslužbenca. O tem smo se pogovarjali z magistrom Brankom Vidičem z ministrstva za javno upravo. “Dodatki v znesku celotne plače znašajo od 8 do 10 odstotkov, odvisno od posamezne poklicne skupine.”
“Zagotovo gre za kršitev veljavne zakonodaje glede plač, konkretno glede izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost.”
Po Vidičevih besedah je nekatere stvari treba izboljšati. “Predvsem je treba zagotoviti možnost, da za tiste zaposlene, ki so res dobri in jih je treba obdržati, poskrbimo tudi z začasnim dvigom osnovnih plač.”
Sistem plač v javnem sektorju je nastajal vrsto let, pogajanja socialnih partnerjev so bila dolgotrajna in naporna … O tem, kako so se v sistemu po osmih letih pokazale napake, smo se pogovarjali z doktorjem Gregorjem Virantom, nekdanjim ministrom za javno upravo. “Nisem oče sistema plač v javnem sektorju, sem pa ta sistem spravil v prakso s kolektivnimi pogodbami. Z reformo plač smo naredili velik korak iz popolnega kaosa v precej urejen sistem, ta pa ima seveda pomanjkljivosti, ki ji bomo morali odpraviti.”
“Neokusno in smešno je, da so si fakultete privoščile nekaj takega. Stalna pripravljenost pomeni, da nekomu določiš, da mora biti vedno pripravljen opraviti nujno delo.”
Med plačnimi sistemi v javnem in realnem sektorju je velika razlika, vse tudi ni primerljivo, a to ne pomeni, da ni nič primerljivega. Lariso Grizilo, direktorico kadrovskega sektorja v družbah Simobil in Vipmobil, smo vprašali, na čem temelji njihov plačni sistem. “Nagrajevanje je vse, kar delavec dojema kot vrednost, ki jo dobi od delodajalca. To niso le plača in nagrade.”
Valerija Čuček Schmalzer je strokovna direktorica kadrovskosvetovalnega podjetja Kadis. Preučevala je, kako plačevati zaposlene, da bo podjetje doseglo dobre rezultate in bodo ljudje zadovoljni na svojem delovnem mestu. “Motimo se, če mislimo, da je denar edini motivator, vendar je pomemben dejavnik, ki ima moč, da usmerja človekovo vedenje, in to je tudi namen nagrajevanja. Vendar nimajo vsi dodatki k plači enakega namena.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
"Neokusno in smešno je, da so si fakultete privoščile nekaj takega"
Afera z dodatki za stalno pripravljenost, za katero so poskrbeli plačni izumitelji na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani, je znova spodbudila razpravo o pomanjkljivostih plačnega sistema v javnem sektorju.
Za razumevanje razsežnosti problema je treba vedeti, kako je sestavljena plača javnega uslužbenca. O tem smo se pogovarjali z magistrom Brankom Vidičem z ministrstva za javno upravo. “Dodatki v znesku celotne plače znašajo od 8 do 10 odstotkov, odvisno od posamezne poklicne skupine.”
“Zagotovo gre za kršitev veljavne zakonodaje glede plač, konkretno glede izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost.”
Po Vidičevih besedah je nekatere stvari treba izboljšati. “Predvsem je treba zagotoviti možnost, da za tiste zaposlene, ki so res dobri in jih je treba obdržati, poskrbimo tudi z začasnim dvigom osnovnih plač.”
Sistem plač v javnem sektorju je nastajal vrsto let, pogajanja socialnih partnerjev so bila dolgotrajna in naporna … O tem, kako so se v sistemu po osmih letih pokazale napake, smo se pogovarjali z doktorjem Gregorjem Virantom, nekdanjim ministrom za javno upravo. “Nisem oče sistema plač v javnem sektorju, sem pa ta sistem spravil v prakso s kolektivnimi pogodbami. Z reformo plač smo naredili velik korak iz popolnega kaosa v precej urejen sistem, ta pa ima seveda pomanjkljivosti, ki ji bomo morali odpraviti.”
“Neokusno in smešno je, da so si fakultete privoščile nekaj takega. Stalna pripravljenost pomeni, da nekomu določiš, da mora biti vedno pripravljen opraviti nujno delo.”
Med plačnimi sistemi v javnem in realnem sektorju je velika razlika, vse tudi ni primerljivo, a to ne pomeni, da ni nič primerljivega. Lariso Grizilo, direktorico kadrovskega sektorja v družbah Simobil in Vipmobil, smo vprašali, na čem temelji njihov plačni sistem. “Nagrajevanje je vse, kar delavec dojema kot vrednost, ki jo dobi od delodajalca. To niso le plača in nagrade.”
Valerija Čuček Schmalzer je strokovna direktorica kadrovskosvetovalnega podjetja Kadis. Preučevala je, kako plačevati zaposlene, da bo podjetje doseglo dobre rezultate in bodo ljudje zadovoljni na svojem delovnem mestu. “Motimo se, če mislimo, da je denar edini motivator, vendar je pomemben dejavnik, ki ima moč, da usmerja človekovo vedenje, in to je tudi namen nagrajevanja. Vendar nimajo vsi dodatki k plači enakega namena.”
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Neveljaven email naslov