Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Besed se tujih boj ko hudga vraga

16.02.2016

Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?

Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik.

A namesto razprav o kakovosti slovenske glasbe nas zanima, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, pritiskom in prepovedmi ali pa se mokrocveteče jezikovne rož’ce še lepše razbohotijo v svobodnem ozračju prepletanja kultur, kar bogati naše znanje in morda še bolj krepi povezanost posameznika z materinščino.

Žiga Pirnat, skladatelj in pisec besedil, pravi, da se jeziki razlikujejo, “ne zmorejo vsi vsega izraziti na enak način, so drugačni in ravno to je lepota različnosti”. Ob tem pa dodaja, da je “morda včasih ravno to, da slišiš nekaj eksotičnega, ne generične angleščine, še toliko bolj zanimivo za poslušalce”.

Profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Marko Stabej odgovarja na vprašanje, kako varovati slovenščino: “Enačba je enostavna, čim več jo je treba uporabljati, to je prvi pogoj.”

Dokaj optimističen glede jezikovne prihodnosti pa je dr. Boštjan Dvorak, primerjalni jezikoslovec, ki slovenščino poučuje na Univerzi Humbolt: “Ne vidim pretirane nevarnosti, da bi slovenščina izumrla. Sem pa žalosten, da pri nekaterih govorcih ni prožnosti.”


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Besed se tujih boj ko hudga vraga

16.02.2016

Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?

Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik.

A namesto razprav o kakovosti slovenske glasbe nas zanima, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, pritiskom in prepovedmi ali pa se mokrocveteče jezikovne rož’ce še lepše razbohotijo v svobodnem ozračju prepletanja kultur, kar bogati naše znanje in morda še bolj krepi povezanost posameznika z materinščino.

Žiga Pirnat, skladatelj in pisec besedil, pravi, da se jeziki razlikujejo, “ne zmorejo vsi vsega izraziti na enak način, so drugačni in ravno to je lepota različnosti”. Ob tem pa dodaja, da je “morda včasih ravno to, da slišiš nekaj eksotičnega, ne generične angleščine, še toliko bolj zanimivo za poslušalce”.

Profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Marko Stabej odgovarja na vprašanje, kako varovati slovenščino: “Enačba je enostavna, čim več jo je treba uporabljati, to je prvi pogoj.”

Dokaj optimističen glede jezikovne prihodnosti pa je dr. Boštjan Dvorak, primerjalni jezikoslovec, ki slovenščino poučuje na Univerzi Humbolt: “Ne vidim pretirane nevarnosti, da bi slovenščina izumrla. Sem pa žalosten, da pri nekaterih govorcih ni prožnosti.”


20.05.2014

Vroči mikrofon: Razvojno sodelovanje "v outu"?

Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Kakšna pa je realnost?


15.05.2014

Medicinska doktrina, pacienti in tujina

Probleme rešujemo takoj. V dobro zavarovancev. Tako piše v poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za lansko leto. Na spletni strani Zdravniške zbornice pa najdemo misel, da le zdravnik in pacient, ki si zaupata, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Resničnost teh trditev smo preverili pri predstavnikih medicinske stroke in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.


13.05.2014

Bomo jeseni že brez helikopterskega reševanja?

Odlično usposobljeni reševalci in piloti očitno niso dovolj, da bi slovenski sistem helikopterskega reševanja veljal za vzornega. Bo treba zaradi evropskih smernic res kaj spremeniti? “V letu 2013 smo opravili okoli 400 ur humanitarnih nalog. Približno 180 ur nujne medicinske pomoči, 100 ur gorsko reševalnih akcij, 60 ur prevozov v inkubatorju in 70 ur medbolnišničnih prevozov,” pojasnjuje vodja oddelka pilotov pri letalski policijski enoti Damjan Bregar. Bodo policijski in vojaški helikopterji jeseni še smeli sodelovati pri nujni medicinski pomoči? Zakaj Slovenija sama vzorno ne uredi področja in straši s predpisi iz Bruslja?


08.05.2014

Lahko slovensko politiko opere drugačen volilni sistem?

Ob vsaki politični krizi Slovenci spoznavamo, da so lahko tudi različni volilni sistemi stvar mode, časa in prostora. In predvsem stopnje demokratične zavesti nekega naroda. Gost tokratne oddaje je bil dr. Ciril Ribičič.


06.05.2014

V službo v Kočevje, Črnomelj ali Trbovlje?

Visoka brezposelnost v nekoč industrijskih mestih.


01.05.2014

10 let članstva v Evropski uniji

Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?


24.04.2014

Nasilje med slovenskimi dijaki

V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.


22.04.2014

Zaposlimo mlado žensko?

Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.


17.04.2014

Hišne preiskave v spregi medijev in policije

Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.


15.04.2014

Evropske volitve: Schulz in Verhofstadt

Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.


10.04.2014

Težave zasebnih varnostnikov

Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.


08.04.2014

Jean-Claude Juncker in Aleksis Cipras

Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.


03.04.2014

Prihodnost RTV Slovenija

Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.


01.04.2014

Pred EU volitvami: Erika Štular in Peter Žerjavič

Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


25.03.2014

Lajšanje vesti z razvojno pomočjo

Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?


20.03.2014

Varčevanje v osnovnih šolah

Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.


18.03.2014

Vrednotnice proti delu na črno

Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...


Stran 36 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov