Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
»Če kdo išče besedno zvezo, ki vsebuje vodo in begunce, bi ponudil predvsem utapljanje«
Svet Evrope ni Svet Evropske unije, niti Evropski svet. EU ima 28 držav članic, Svet Evrope pa 47: od Albanije do Črne gore, ki se je organizaciji pridružila zadnja. In če so se države povezale v Unijo predvsem zaradi gospodarskih nagibov, se od leta 1949 pridružujejo Svetu Evrope z namenom, da bodo spoštovale načelo vladavine prava in človekove pravice. Eden pomembnejših dosežkov Sveta Evrope je bilo leta 1950 sprejetje mednarodne pogodbe za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske konvencije o človekovih pravicah, na podlagi katere je bilo v Strasbourgu ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice. Eden zadnjih projektov pa je od aprila lani delujoča platforma za zaščito novinarjev.
V Svetu Evrope, ki ima sedež v Strasbourgu, od leta 1995 dela tudi Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim se je srečala Nataša Štefe, na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu ob plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Na dan njunega pogovora so nekaj hodnikov ali stavb stran evropski poslanci razpravljali o tem, da je dogovor Evropske unije s Turčijo glede rešitve migrantske krize vprašljiv z vidika človekovih pravic in mednarodnega prava, da so begunci in migranti ljudje, ne pa blago.
Dan prej je visoki komisar združenih narodov za begunce Filippo Grandi opozoril poslance, da je begunska kriza lahko trenutek, v katerem lahko Evropska unija okrepi vrednote, zaradi katerih je bila ustanovljena. In dva dni po ponedeljkovi burni razpravi o Turčiji je predsednik parlamenta Martin Schulz poslal grškega poslanca Elefteriosa Zinadinosa iz parlamentarne dvorane zaradi žaljivih izjav.
Šestinšestdeset let po sprejetju Evropske konvencije o človekovih pravicah je stanje na tem področju za Matjaža Grudna predvsem skrb zbujajoče. “Trend je negativen,” pojasnjuje Gruden in doda, da imajo številne države »težave« pri izpolnjevanju standardov in pravil, ki jih je Svet Evrope postavil na teh področjih, ne le zaradi posledic trenutnih prehodnih težav ali pomanjkanja izkušenj, ampak pogosto zaradi pomanjkanja politične volje in načrtnih političnih dejanj držav članic.
“Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se pojavljajo določena stališča in poskusi, da se postavi pod vprašaj sam koncept, da se o stvareh, kot so človekove pravice in demokracija, pogovarja in ureja med državami na področju mednarodnih inštrumentov, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah.”
Ponedeljkov dogovor EU s Turčijo odpira predvsem vprašanje kolektivnega vračanja beguncev, dodaja Matjaž Gruden, ki nikakor ne nasprotuje skupni evropski celoviti humani rešitvi begunske krize. “Vprašanje pa dejansko je, ali je to korak k takšni rešitvi.”
“To ni le pravni problem, ampak je civilizacijski problem,” pravi Matjaž Gruden. V pogovoru se dotakne tudi vprašanja, kam nas lahko pripelje »orbanovsko« reševanje begunske krize, in svojega pogleda na naraščajoče sovraštvo do tujcev v Sloveniji. “Realnost nam kaže, da populističen odnos ne rešuje situacije, ampak jo le slabša. Ravno zaradi tega, ker se ne spoštuje določenih norm.”
“Učinkovita, racionalna in humana rešitev te situacije zahteva, da imamo drugačen odnos do beguncev. In da sprejmemo, da bodo nekateri od teh ljudi prišli in ostali tukaj. Brez tega ne bomo mogli vzpostaviti sistema, nad katerim bi imeli nadzor.”
– Matjaž Gruden
Matjaž Gruden ponuja tri točke za rešitev begunske krize, a zdi se, da za te humane, pa tudi racionalne rešitve v Evropi ni prave politične volje. »Žal Evropa v tem trenutku ponuja širok asortima slabih zgledov,« je prepričan Matjaž Gruden.
Kar opazujemo pod sintagmo »begunska kriza«, je naša nemoč odziva na realno situacijo. “Zavedati se moramo, da bodo nekateri od teh beguncev ostali pri nas.”
V pogovoru tudi o argumentu, »da so begunci popolnoma druga kultura«, o strahu pred islamizacijo Evrope ter o kategorizaciji ekonomskih migrantov.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
»Če kdo išče besedno zvezo, ki vsebuje vodo in begunce, bi ponudil predvsem utapljanje«
Svet Evrope ni Svet Evropske unije, niti Evropski svet. EU ima 28 držav članic, Svet Evrope pa 47: od Albanije do Črne gore, ki se je organizaciji pridružila zadnja. In če so se države povezale v Unijo predvsem zaradi gospodarskih nagibov, se od leta 1949 pridružujejo Svetu Evrope z namenom, da bodo spoštovale načelo vladavine prava in človekove pravice. Eden pomembnejših dosežkov Sveta Evrope je bilo leta 1950 sprejetje mednarodne pogodbe za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske konvencije o človekovih pravicah, na podlagi katere je bilo v Strasbourgu ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice. Eden zadnjih projektov pa je od aprila lani delujoča platforma za zaščito novinarjev.
V Svetu Evrope, ki ima sedež v Strasbourgu, od leta 1995 dela tudi Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim se je srečala Nataša Štefe, na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu ob plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Na dan njunega pogovora so nekaj hodnikov ali stavb stran evropski poslanci razpravljali o tem, da je dogovor Evropske unije s Turčijo glede rešitve migrantske krize vprašljiv z vidika človekovih pravic in mednarodnega prava, da so begunci in migranti ljudje, ne pa blago.
Dan prej je visoki komisar združenih narodov za begunce Filippo Grandi opozoril poslance, da je begunska kriza lahko trenutek, v katerem lahko Evropska unija okrepi vrednote, zaradi katerih je bila ustanovljena. In dva dni po ponedeljkovi burni razpravi o Turčiji je predsednik parlamenta Martin Schulz poslal grškega poslanca Elefteriosa Zinadinosa iz parlamentarne dvorane zaradi žaljivih izjav.
Šestinšestdeset let po sprejetju Evropske konvencije o človekovih pravicah je stanje na tem področju za Matjaža Grudna predvsem skrb zbujajoče. “Trend je negativen,” pojasnjuje Gruden in doda, da imajo številne države »težave« pri izpolnjevanju standardov in pravil, ki jih je Svet Evrope postavil na teh področjih, ne le zaradi posledic trenutnih prehodnih težav ali pomanjkanja izkušenj, ampak pogosto zaradi pomanjkanja politične volje in načrtnih političnih dejanj držav članic.
“Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se pojavljajo določena stališča in poskusi, da se postavi pod vprašaj sam koncept, da se o stvareh, kot so človekove pravice in demokracija, pogovarja in ureja med državami na področju mednarodnih inštrumentov, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah.”
Ponedeljkov dogovor EU s Turčijo odpira predvsem vprašanje kolektivnega vračanja beguncev, dodaja Matjaž Gruden, ki nikakor ne nasprotuje skupni evropski celoviti humani rešitvi begunske krize. “Vprašanje pa dejansko je, ali je to korak k takšni rešitvi.”
“To ni le pravni problem, ampak je civilizacijski problem,” pravi Matjaž Gruden. V pogovoru se dotakne tudi vprašanja, kam nas lahko pripelje »orbanovsko« reševanje begunske krize, in svojega pogleda na naraščajoče sovraštvo do tujcev v Sloveniji. “Realnost nam kaže, da populističen odnos ne rešuje situacije, ampak jo le slabša. Ravno zaradi tega, ker se ne spoštuje določenih norm.”
“Učinkovita, racionalna in humana rešitev te situacije zahteva, da imamo drugačen odnos do beguncev. In da sprejmemo, da bodo nekateri od teh ljudi prišli in ostali tukaj. Brez tega ne bomo mogli vzpostaviti sistema, nad katerim bi imeli nadzor.”
– Matjaž Gruden
Matjaž Gruden ponuja tri točke za rešitev begunske krize, a zdi se, da za te humane, pa tudi racionalne rešitve v Evropi ni prave politične volje. »Žal Evropa v tem trenutku ponuja širok asortima slabih zgledov,« je prepričan Matjaž Gruden.
Kar opazujemo pod sintagmo »begunska kriza«, je naša nemoč odziva na realno situacijo. “Zavedati se moramo, da bodo nekateri od teh beguncev ostali pri nas.”
V pogovoru tudi o argumentu, »da so begunci popolnoma druga kultura«, o strahu pred islamizacijo Evrope ter o kategorizaciji ekonomskih migrantov.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!
Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?
Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija.
Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?
Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?
Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
Neveljaven email naslov