Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Zdi se, da je bilo v več kot eno leto trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse, razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače za Ameriko in svet?
Z oceno, da je ta kampanja spominjala bolj na resničnostni šov kot politično kampanjo, se strinja tudi direktor Inštituta za politični menedžment v Ljubljani Domen Kos.
“Absolutno drži. Kampanja, ki jo spremljamo že zadnji dve leti, je ves čas imela elemente negativne volilne kampanje. To se je kazalo že s tem, da so si kandidati nadevali različne vzdevke, da je veliko informacij prišlo v javnost, ki sicer ne bi. Kandidati z negativno kampanjo skušajo predvsem polarizirati volivce. Negativni učinki takšne kampanje pa so, da ljudi odvrnejo od volitev. Po raziskavi televizijske hiše CNN kar 80 odstotkov Američanov meni, da je predsedniška kampanja ogabna.”
Predsedniških kandidatov je na tokratnih volitvah sicer več, pravzaprav veliko več, a sta v ospredju zaradi večinskega volilnega sistema le dva.
Kandidatka demokratske stranke Hillary Clinton in republikanski kandidat Donald Trump. Clintonova je po eni strani prekaljena političarka, ki je politično kariero kovala od študentskih let naprej. Nekdanja prva dama, senatorka, zunanja ministrica. Donald Trump se predstavlja predvsem kot poslovnež, bogataš, populist, ki mu je v kampanji uspelo redkokaterega ne užaliti. Kdo pa je za njima?
“Dejansko sta oba res zelo zanimiva kandidata. Clintonova, članica neke politično zelo uveljavljene skupine, na drugi strani Donald Trump, ki na neki način včasih spominja na desnega Bernieja Sandersa, ker ves čas zagovarja antiestablišment.”
Ravno to nasprotovanje obstoječim političnim strukturam, navidezna nepolitičnost, je morda tisto, kar je tako daleč pripeljalo Donalda Trumpa, ki so ga številni tudi znotraj republikanske stranke predolgo podcenjevali: “Za obema pa stoji predvsem ameriški kapital,” je jasen Kos, “poleg senata, poleg vseh drugih organov, ameriške administracije, na koncu Amerike ne vodi predsednik. Kot se kaže v zadnjih letih, ameriško politiko vodi (in voli) predvsem ameriški kapital.”
Če je sprva kazalo, da bodo v ospredju te kampanje zunanjepolitična vprašanja, so bila v nadaljevanju potisnjena povsem v ozadje.
“Zdi se mi, da zadnjih osem let ZDA na področju zunanje politike delujejo zelo nepredvidljivo, brezglavo, brez vizije in resne strategije. Zadnji v nebo vpijoč primer tega je seveda Sirija. Clintonove se drži mit, da je sposobna političarka, vendar se kot zunanja ministrica ni izkazala. Na drugi strani pa je Trump, pri katerem sploh ne vemo, v kaj verjame, in ki ima številna protislovna stališča. Omenja strategijo izolacionizma, pa tudi strategijo dominacije ZDA. Najbolj me skrbi njegovo nasprotovanje 70-letni tradiciji nuklearne politike odvračanja v ZDA,” je glede zunanjepolitičnih vidikov kampanje pesimističen slovenski raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju Igor Kovač.
“Eno je politično komuniciranje med kampanjo, druga pa je realna politiki, ki se dogaja po izvolitvi,” dodaja Domen Kos.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Zdi se, da je bilo v več kot eno leto trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse, razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače za Ameriko in svet?
Z oceno, da je ta kampanja spominjala bolj na resničnostni šov kot politično kampanjo, se strinja tudi direktor Inštituta za politični menedžment v Ljubljani Domen Kos.
“Absolutno drži. Kampanja, ki jo spremljamo že zadnji dve leti, je ves čas imela elemente negativne volilne kampanje. To se je kazalo že s tem, da so si kandidati nadevali različne vzdevke, da je veliko informacij prišlo v javnost, ki sicer ne bi. Kandidati z negativno kampanjo skušajo predvsem polarizirati volivce. Negativni učinki takšne kampanje pa so, da ljudi odvrnejo od volitev. Po raziskavi televizijske hiše CNN kar 80 odstotkov Američanov meni, da je predsedniška kampanja ogabna.”
Predsedniških kandidatov je na tokratnih volitvah sicer več, pravzaprav veliko več, a sta v ospredju zaradi večinskega volilnega sistema le dva.
Kandidatka demokratske stranke Hillary Clinton in republikanski kandidat Donald Trump. Clintonova je po eni strani prekaljena političarka, ki je politično kariero kovala od študentskih let naprej. Nekdanja prva dama, senatorka, zunanja ministrica. Donald Trump se predstavlja predvsem kot poslovnež, bogataš, populist, ki mu je v kampanji uspelo redkokaterega ne užaliti. Kdo pa je za njima?
“Dejansko sta oba res zelo zanimiva kandidata. Clintonova, članica neke politično zelo uveljavljene skupine, na drugi strani Donald Trump, ki na neki način včasih spominja na desnega Bernieja Sandersa, ker ves čas zagovarja antiestablišment.”
Ravno to nasprotovanje obstoječim političnim strukturam, navidezna nepolitičnost, je morda tisto, kar je tako daleč pripeljalo Donalda Trumpa, ki so ga številni tudi znotraj republikanske stranke predolgo podcenjevali: “Za obema pa stoji predvsem ameriški kapital,” je jasen Kos, “poleg senata, poleg vseh drugih organov, ameriške administracije, na koncu Amerike ne vodi predsednik. Kot se kaže v zadnjih letih, ameriško politiko vodi (in voli) predvsem ameriški kapital.”
Če je sprva kazalo, da bodo v ospredju te kampanje zunanjepolitična vprašanja, so bila v nadaljevanju potisnjena povsem v ozadje.
“Zdi se mi, da zadnjih osem let ZDA na področju zunanje politike delujejo zelo nepredvidljivo, brezglavo, brez vizije in resne strategije. Zadnji v nebo vpijoč primer tega je seveda Sirija. Clintonove se drži mit, da je sposobna političarka, vendar se kot zunanja ministrica ni izkazala. Na drugi strani pa je Trump, pri katerem sploh ne vemo, v kaj verjame, in ki ima številna protislovna stališča. Omenja strategijo izolacionizma, pa tudi strategijo dominacije ZDA. Najbolj me skrbi njegovo nasprotovanje 70-letni tradiciji nuklearne politike odvračanja v ZDA,” je glede zunanjepolitičnih vidikov kampanje pesimističen slovenski raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju Igor Kovač.
“Eno je politično komuniciranje med kampanjo, druga pa je realna politiki, ki se dogaja po izvolitvi,” dodaja Domen Kos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov