Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Agencije za zaposlovanje, ki jih je v Sloveniji nekaj več kot sto, posredujejo svoje delavce podjetjem, ki dodatno delovno silo potrebujejo le krajši čas. V trikotniku so tako: agencije (delodajalci), uporabniki (podjetja) in delavci. Pri nas je približno 20 tisoč agencijskih delavcev, kar predstavlja odstotek in pol delovno aktivnega prebivalstva. Slabo luč na agencije za zaposlovanje pa mečejo predvsem številni kršitelji, ki najpogosteje sploh niso registrirani, čeprav na vse mogoče in nemogoče nezakonite načine posredujejo delavce.
Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija in predsednik Združenja agencij za zaposlovanje: “Agencije so najbolj regulirani delodajalec v Sloveniji. Če bi bila vsa podjetja pod takim delovnopravnim nadzorom kot mi, verjamem, da bi bilo v preteklosti pri nas manj slabih praks.” Smrekar poudarja, da so spremembe na trgu hitre in nenehne: “Katero podjetje lahko trdi, da bo obstajalo še 40 let? Preostane nam le to, da se učimo učiti in da smo fleksibilni, tudi v načinu razmišljanja. Tako nas spremembe ne bodo presenetile.”
Alojz Šket, agencija Atama, starosta na področju zaposlovanja in dejavnosti agencij: “Agencijska panoga je v dobrem položaju, ima perspektivo. Podjetja se bodo vse bolj ukvarjala s svojimi ključnimi kadri, druge pa bodo prepustili specialistom, agencijam, na primer.” Torej bi lahko delavce v podjetju po tej logiki razdelili na prvo postavo in drugorazredne (agencijske) delavce? Alojz Šket: “To je izraz, ki se ga vsi bojimo, a je kar pravi. Nekateri ljudje so v podjetju pomembnejši, drugi so bolj nenadomestljivi. Na žalost. A od tega ne bomo mogli pobegniti. V deklaracijah morda, v praksi pa še dolgo ne.”
Je dejavnost agencije za zaposlovanje dobičkonosen posel? “Vsak posel mora biti dobičkonosen, sicer ga je butasto delati,” pravi Alojz Šket, ki je razložil, da agencija na delavca zasluži od 40 do 120 evrov na mesec. “Vsakega lastnika začnejo srbeti prsti, da bi še delavcem nekaj vzel,” je povedal Šket in dodal, da taki, ki “okrog prinašajo” svoje delavce, naredijo ugledu agencijskega posla največjo škodo. Šket tudi priznava, da po njegovem mnenju agencijski delavci, ki delajo le v nočni izmeni, niso izenačeni z drugimi zaposlenimi v podjetju, čeprav je enakost med delavci uzakonjena. Po njihovih izkušnjah se približno tretjina delavcev zaposli v podjetju, v katerem najprej delajo prek agencije, je povedal Alojz Šket, ki pravi, da to v agenciji razumejo kot uspeh.
Tudi javni zavod za zaposlovanje sodeluje z agencijami. Vlasta Stojak z Zavoda za zaposlovanje pravi, da so agencije na trgu dela zelo pomembne, na zavodu oddajo tudi največ potreb po delavcih: “Če ugotovimo, da je agencija kršitelj, potem z zavodom ne more več sodelovati pri nadaljnji napotitvi delavcev.”
Pred tremi leti se je zakonodaja na tem področju zaostrila in takoj je število agencij za zaposlovanje z rekordnih 252 (leta 2014) padlo na 115 (leta 2015). Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo: “Agencije ne predstavljajo večjih kršiteljev delovnopravne zakonodaje, zaznavamo pa, da se s posredovanjem del ukvarjajo tudi podjetja, ki sploh nimajo dovoljenja ministrstva za delo. Tu pa prihaja do kršitev, zato je potreben strog, še strožji nadzor.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Agencije za zaposlovanje, ki jih je v Sloveniji nekaj več kot sto, posredujejo svoje delavce podjetjem, ki dodatno delovno silo potrebujejo le krajši čas. V trikotniku so tako: agencije (delodajalci), uporabniki (podjetja) in delavci. Pri nas je približno 20 tisoč agencijskih delavcev, kar predstavlja odstotek in pol delovno aktivnega prebivalstva. Slabo luč na agencije za zaposlovanje pa mečejo predvsem številni kršitelji, ki najpogosteje sploh niso registrirani, čeprav na vse mogoče in nemogoče nezakonite načine posredujejo delavce.
Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija in predsednik Združenja agencij za zaposlovanje: “Agencije so najbolj regulirani delodajalec v Sloveniji. Če bi bila vsa podjetja pod takim delovnopravnim nadzorom kot mi, verjamem, da bi bilo v preteklosti pri nas manj slabih praks.” Smrekar poudarja, da so spremembe na trgu hitre in nenehne: “Katero podjetje lahko trdi, da bo obstajalo še 40 let? Preostane nam le to, da se učimo učiti in da smo fleksibilni, tudi v načinu razmišljanja. Tako nas spremembe ne bodo presenetile.”
Alojz Šket, agencija Atama, starosta na področju zaposlovanja in dejavnosti agencij: “Agencijska panoga je v dobrem položaju, ima perspektivo. Podjetja se bodo vse bolj ukvarjala s svojimi ključnimi kadri, druge pa bodo prepustili specialistom, agencijam, na primer.” Torej bi lahko delavce v podjetju po tej logiki razdelili na prvo postavo in drugorazredne (agencijske) delavce? Alojz Šket: “To je izraz, ki se ga vsi bojimo, a je kar pravi. Nekateri ljudje so v podjetju pomembnejši, drugi so bolj nenadomestljivi. Na žalost. A od tega ne bomo mogli pobegniti. V deklaracijah morda, v praksi pa še dolgo ne.”
Je dejavnost agencije za zaposlovanje dobičkonosen posel? “Vsak posel mora biti dobičkonosen, sicer ga je butasto delati,” pravi Alojz Šket, ki je razložil, da agencija na delavca zasluži od 40 do 120 evrov na mesec. “Vsakega lastnika začnejo srbeti prsti, da bi še delavcem nekaj vzel,” je povedal Šket in dodal, da taki, ki “okrog prinašajo” svoje delavce, naredijo ugledu agencijskega posla največjo škodo. Šket tudi priznava, da po njegovem mnenju agencijski delavci, ki delajo le v nočni izmeni, niso izenačeni z drugimi zaposlenimi v podjetju, čeprav je enakost med delavci uzakonjena. Po njihovih izkušnjah se približno tretjina delavcev zaposli v podjetju, v katerem najprej delajo prek agencije, je povedal Alojz Šket, ki pravi, da to v agenciji razumejo kot uspeh.
Tudi javni zavod za zaposlovanje sodeluje z agencijami. Vlasta Stojak z Zavoda za zaposlovanje pravi, da so agencije na trgu dela zelo pomembne, na zavodu oddajo tudi največ potreb po delavcih: “Če ugotovimo, da je agencija kršitelj, potem z zavodom ne more več sodelovati pri nadaljnji napotitvi delavcev.”
Pred tremi leti se je zakonodaja na tem področju zaostrila in takoj je število agencij za zaposlovanje z rekordnih 252 (leta 2014) padlo na 115 (leta 2015). Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo: “Agencije ne predstavljajo večjih kršiteljev delovnopravne zakonodaje, zaznavamo pa, da se s posredovanjem del ukvarjajo tudi podjetja, ki sploh nimajo dovoljenja ministrstva za delo. Tu pa prihaja do kršitev, zato je potreben strog, še strožji nadzor.”
Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?
Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija.
Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?
Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?
Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
Neveljaven email naslov