Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če rečemo etično novinarstvo, je približno tako, kot bi dejali mokra voda. Novinarstvo brez etike ni novinarstvo! Zakaj potem v medijih vidimo, beremo in slišimo toliko neetičnega? Odgovor smo iskali v torkovem Vročem mikrofonu. Gosta sta bila Jernej Rovšek in dr. Marko Milosavljevič.
Etično novinarstvo je besedno preobilje kot mokra voda. Novinarstvo je lahko le etično, sicer ni novinarstvo. A zakaj potem vsak dan vidimo toliko etičnih zdrsov?
Doktor Marko Milosavljevič, profesor na Fakulteti za družbene vede, in Jernej Rovšek, dolgoletni namestnik varuha človekovih pravic, se strinjata, da se novinarji in mediji, ko zaradi javnega interesa vstopajo v zasebnost ljudi, vsak dan srečujejo s številnimi etičnimi dilemami.
“Vidimo, da so etične dileme težke. Občudujem novinarje. O vprašanjih, s katerimi se sodniki, ustavni sodniki, evropski sodniki ukvarjajo mesece, leta, novinarji, mediji pa se morajo o tem odločiti hitro. V minuti.” – Jernej Rovšek
Dr. Marko Milosavljević: “Če govorim z vidika regulacije, ne toliko z vidika etike, se upošteva niz dejavnikov. Tudi ljudje sodijo v različne kategorije javnih osebnosti, delno javnih osebnosti, pri katerih imajo mediji različne pravice in možnosti, ko gre za poseganje v njihovo zasebnost.”
Jernej Rovšek: “Zasebnost je varovana, poseg v zasebnost mora imeti razloge z vidika javnega interesa, to velja tudi za novinarje in medije. Je pa to mejo težko določiti in vnaprej postaviti pravila.”
V zadnjih letih, ki jih zaznamujejo številna teroristična dejanja, opažamo, da se hitro razkrijejo identitete domnevnih storilcev, sprašujemo pa se tudi, ali mora javnost res videti vse krvave prizore, mrtve, ranjene …
Dr. Marko Milosavljević: “Ni potrebno, da vse to vidimo. A mnogi to objavljajo, sodobni spletni mediji omogočajo hitre delitve, na nižanje standardov ali ravni komuniciranja vse pogosteje pristajajo tudi profesionalni mediji.”
Jernej Rovšek: “Mogoče pa ima taka objava nek vpliv. Slišali smo, kakšen vtis so fotografije mrtvih otrok naredile na Trumpa, kar je bil tudi razlog za napad na letališče v Siriji, te posnetke so prikazovali tudi v Združenih narodih.”
Vendar mednarodnega soglasja za ta napad ni bilo …
Jernej Rovšek: “To je res, Združeni narodi so izgubili svojo osnovno funkcijo.”
Jernej Rovšek: “Če gre npr. za nek teroristični akt, je storilec javen, če gre pa za družinsko nasilje, je že vprašanje, ali je potrebna identifikacija žrtev in storilcev.”
Jernej Rovšek: “Javna naj bi zadeva postala , ko je obtožnica pravnomočna, ko obstaja že dovolj močan, utemeljen sum, da je nekdo nekaj storil. V času policijske preiskave pa se storilci naj ne bi razkrili.”
Dr. Marko Milosavljevič: “Če bi v Sloveniji čakali na obtožnice ali na obsodbe, na odhode na prestajanje kazni, bi bile črne kronike v medijih relativno prazne. Takoj, ko se pojavi sum ali preiskava pri pomembnejših akterjih, nosilcih moči, je to že zadosten razlog, da se o tem poroča.”
Dr. Marko Milosavljević: “Vsi smo na nek način talci peščice podjetij iz Kalifornije, ki imajo zasebne lastnike in zasebne koristi, ne vem, zakaj bi ta zasebna podjetja imela popolnoma odprte roke pri tem, kar počnejo.”
Jernej Rovšek: “Kot pravnik bi dejal, da pravo vedno zaostaja za potrebami, ki se pojavljajo v praksi. Pred tridesetimi leti še ni bilo varstva osebnih podatkov, danes to država ureja in bo verjetno morala slejkoprej urediti tudi ta nova področja.”
Objavljanje fotografij iz osebnih profilov na Facebooku je postalo medijska praksa.
Dr. Marko Milosavljević: “Tudi to je stvar nekih novih napotkov v medijskih hišah, dodatnega izobraževanja in hkrati je povezano s kontekstom. Če gre za javne osebe, ki se same medijsko izpostavljajo, pošiljajo svoje informacije in fotografije medijem, je objava stvari iz zasebnega življenja na nek način bolj upravičena. Vprašanje je, ali gre za objavo fotografije iz javnega profila ali iz zasebnega, zaklenjenega profila, za kar medij ni pridobil soglasja, ali gre za objavo profilne fotografije ali za objavo zasebnih fotografij, na katerih so tudi druge osebe, morda celo mladoletne … Številne medijske hiše imajo za te primere natančne napotke, kako se morajo ravnati, kaj lahko objavijo.”
Dr. Marko Milosavljevič: “Naglica pri novinarskem delu je razlog, da vedno več medijev izdaja nekakšne priročnike ali navodila svojim novinarjem, kako naj o določenih stvareh poročajo, na primer, kdaj smejo reči, da gre za teroristični napad itd.”
Jernej Rovšek: “Kot namestnik varuha sem se pogosto srečal s tem. Pri marginalnih skupinah se novinarji zavedajo, da ti ne bodo tožili ali sprožili postopkov. Država bi lahko pomagala z medijskim varuhom, ki bi v imenu takih ljudi sprožal postopke pred etičnim razsodiščem. Tudi pri novinarskem častnem razsodišču ugotavljamo, da se ljudje iz marginalnih skupin ne pritožujejo, ker je težko napisati tako pritožbo, veliko pritožb pa je s strani odvetnikov, ki jih plačujejo bogate, velike družbe.”
V kaotičnem medijskem prostoru sta se začela nevarno mešati tudi novinarstvo in oglaševanje.
Jernej Rovšek: “Mislim, da je tu največ prikritih etičnih dilem in problemov, s katerimi se pravzaprav nihče ne ukvarja. Povezovanje med sponzorji , različnimi komercialnimi interesi in medijskimi sporočili ni razčiščeno in nihče tega ne razkriva. Mediji niso zainteresirani, da bi to razkrivali, druga stran pa tudi ne. To je siva cona, s katero se nihče resno ne ukvarja.”
Dr. Marko Milosavljević: “Prikrito oglaševanje je v tem trenutku ena od ključnih bolečih točk naših medijev z vidika vsakodnevnega kršenja zakonodaje, nižanja standardov in siljenja novinarjev, da počnejo stvari, ki niso primerne. Na družbenih omrežjih so te stvari popolnoma odprte. Če pogledate profile znanih osebnosti na Instagramu, na Facebooku, boste videli, da je polno tega, čemur bi v medijih rekli prikrito oglaševanje.”
Dr. Marko Milosavljević: “Samoregulacija deluje, a ni učinkovita. Nič se ne spremeni, nihče ni ustrezno kaznovan, nihče ni izločen iz novinarsko-medijskega prostora. Regulacija je pogosto slaba ali celo škodljiva. Država pa se raje ukvarja s kvotami in slovensko glasbo.”
Jernej Rovšek: “Država bo to področje morala urediti, saj gre za posege v človekove pravice.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Če rečemo etično novinarstvo, je približno tako, kot bi dejali mokra voda. Novinarstvo brez etike ni novinarstvo! Zakaj potem v medijih vidimo, beremo in slišimo toliko neetičnega? Odgovor smo iskali v torkovem Vročem mikrofonu. Gosta sta bila Jernej Rovšek in dr. Marko Milosavljevič.
Etično novinarstvo je besedno preobilje kot mokra voda. Novinarstvo je lahko le etično, sicer ni novinarstvo. A zakaj potem vsak dan vidimo toliko etičnih zdrsov?
Doktor Marko Milosavljevič, profesor na Fakulteti za družbene vede, in Jernej Rovšek, dolgoletni namestnik varuha človekovih pravic, se strinjata, da se novinarji in mediji, ko zaradi javnega interesa vstopajo v zasebnost ljudi, vsak dan srečujejo s številnimi etičnimi dilemami.
“Vidimo, da so etične dileme težke. Občudujem novinarje. O vprašanjih, s katerimi se sodniki, ustavni sodniki, evropski sodniki ukvarjajo mesece, leta, novinarji, mediji pa se morajo o tem odločiti hitro. V minuti.” – Jernej Rovšek
Dr. Marko Milosavljević: “Če govorim z vidika regulacije, ne toliko z vidika etike, se upošteva niz dejavnikov. Tudi ljudje sodijo v različne kategorije javnih osebnosti, delno javnih osebnosti, pri katerih imajo mediji različne pravice in možnosti, ko gre za poseganje v njihovo zasebnost.”
Jernej Rovšek: “Zasebnost je varovana, poseg v zasebnost mora imeti razloge z vidika javnega interesa, to velja tudi za novinarje in medije. Je pa to mejo težko določiti in vnaprej postaviti pravila.”
V zadnjih letih, ki jih zaznamujejo številna teroristična dejanja, opažamo, da se hitro razkrijejo identitete domnevnih storilcev, sprašujemo pa se tudi, ali mora javnost res videti vse krvave prizore, mrtve, ranjene …
Dr. Marko Milosavljević: “Ni potrebno, da vse to vidimo. A mnogi to objavljajo, sodobni spletni mediji omogočajo hitre delitve, na nižanje standardov ali ravni komuniciranja vse pogosteje pristajajo tudi profesionalni mediji.”
Jernej Rovšek: “Mogoče pa ima taka objava nek vpliv. Slišali smo, kakšen vtis so fotografije mrtvih otrok naredile na Trumpa, kar je bil tudi razlog za napad na letališče v Siriji, te posnetke so prikazovali tudi v Združenih narodih.”
Vendar mednarodnega soglasja za ta napad ni bilo …
Jernej Rovšek: “To je res, Združeni narodi so izgubili svojo osnovno funkcijo.”
Jernej Rovšek: “Če gre npr. za nek teroristični akt, je storilec javen, če gre pa za družinsko nasilje, je že vprašanje, ali je potrebna identifikacija žrtev in storilcev.”
Jernej Rovšek: “Javna naj bi zadeva postala , ko je obtožnica pravnomočna, ko obstaja že dovolj močan, utemeljen sum, da je nekdo nekaj storil. V času policijske preiskave pa se storilci naj ne bi razkrili.”
Dr. Marko Milosavljevič: “Če bi v Sloveniji čakali na obtožnice ali na obsodbe, na odhode na prestajanje kazni, bi bile črne kronike v medijih relativno prazne. Takoj, ko se pojavi sum ali preiskava pri pomembnejših akterjih, nosilcih moči, je to že zadosten razlog, da se o tem poroča.”
Dr. Marko Milosavljević: “Vsi smo na nek način talci peščice podjetij iz Kalifornije, ki imajo zasebne lastnike in zasebne koristi, ne vem, zakaj bi ta zasebna podjetja imela popolnoma odprte roke pri tem, kar počnejo.”
Jernej Rovšek: “Kot pravnik bi dejal, da pravo vedno zaostaja za potrebami, ki se pojavljajo v praksi. Pred tridesetimi leti še ni bilo varstva osebnih podatkov, danes to država ureja in bo verjetno morala slejkoprej urediti tudi ta nova področja.”
Objavljanje fotografij iz osebnih profilov na Facebooku je postalo medijska praksa.
Dr. Marko Milosavljević: “Tudi to je stvar nekih novih napotkov v medijskih hišah, dodatnega izobraževanja in hkrati je povezano s kontekstom. Če gre za javne osebe, ki se same medijsko izpostavljajo, pošiljajo svoje informacije in fotografije medijem, je objava stvari iz zasebnega življenja na nek način bolj upravičena. Vprašanje je, ali gre za objavo fotografije iz javnega profila ali iz zasebnega, zaklenjenega profila, za kar medij ni pridobil soglasja, ali gre za objavo profilne fotografije ali za objavo zasebnih fotografij, na katerih so tudi druge osebe, morda celo mladoletne … Številne medijske hiše imajo za te primere natančne napotke, kako se morajo ravnati, kaj lahko objavijo.”
Dr. Marko Milosavljevič: “Naglica pri novinarskem delu je razlog, da vedno več medijev izdaja nekakšne priročnike ali navodila svojim novinarjem, kako naj o določenih stvareh poročajo, na primer, kdaj smejo reči, da gre za teroristični napad itd.”
Jernej Rovšek: “Kot namestnik varuha sem se pogosto srečal s tem. Pri marginalnih skupinah se novinarji zavedajo, da ti ne bodo tožili ali sprožili postopkov. Država bi lahko pomagala z medijskim varuhom, ki bi v imenu takih ljudi sprožal postopke pred etičnim razsodiščem. Tudi pri novinarskem častnem razsodišču ugotavljamo, da se ljudje iz marginalnih skupin ne pritožujejo, ker je težko napisati tako pritožbo, veliko pritožb pa je s strani odvetnikov, ki jih plačujejo bogate, velike družbe.”
V kaotičnem medijskem prostoru sta se začela nevarno mešati tudi novinarstvo in oglaševanje.
Jernej Rovšek: “Mislim, da je tu največ prikritih etičnih dilem in problemov, s katerimi se pravzaprav nihče ne ukvarja. Povezovanje med sponzorji , različnimi komercialnimi interesi in medijskimi sporočili ni razčiščeno in nihče tega ne razkriva. Mediji niso zainteresirani, da bi to razkrivali, druga stran pa tudi ne. To je siva cona, s katero se nihče resno ne ukvarja.”
Dr. Marko Milosavljević: “Prikrito oglaševanje je v tem trenutku ena od ključnih bolečih točk naših medijev z vidika vsakodnevnega kršenja zakonodaje, nižanja standardov in siljenja novinarjev, da počnejo stvari, ki niso primerne. Na družbenih omrežjih so te stvari popolnoma odprte. Če pogledate profile znanih osebnosti na Instagramu, na Facebooku, boste videli, da je polno tega, čemur bi v medijih rekli prikrito oglaševanje.”
Dr. Marko Milosavljević: “Samoregulacija deluje, a ni učinkovita. Nič se ne spremeni, nihče ni ustrezno kaznovan, nihče ni izločen iz novinarsko-medijskega prostora. Regulacija je pogosto slaba ali celo škodljiva. Država pa se raje ukvarja s kvotami in slovensko glasbo.”
Jernej Rovšek: “Država bo to področje morala urediti, saj gre za posege v človekove pravice.”
"Že dlje časa opozarjamo na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu, danes pa stavkamo, ker nam ni preostalo nič drugega," je včeraj dejala predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković. Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalev RTV Slovenija v Vročem mikrofonu pojasnjujemo, kaj sledi ...
Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.
Na Valu 202 smo med redkimi mediji, ki že od prvega vala epidemije nenehno opozarjajo na hude posledice ukrepov ob epidemiji na psihično in fizično zdravje otrok. Kar so bila prej samo opozorila redkih posameznikov, zdaj vse bolj potrjujejo ugotovitve prej zadržanih ali povsem molčečih strokovnjakov in podatki. Med redkimi, ki so odločno zastavili glas za dobrobit mladih, so bili jeseni 2020 strokovnjaki na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer že desetletja v okviru programa Slofit vodijo t. i. športno-vzgojni karton, ki natančno meri in kaže, kako se v desetletjih spreminjajo gibalne sposobnosti generacij pa tudi teža naših otrok in mladostnikov. Že prvi rezultati pred slabima dvema letoma so kazali na katastrofo, a so se pristojni najbolj obregnili ob zanesljivost metodologije, nato pa je šolski sistem še mesece vse prej kot spodbujal vadbo in gibanje. Porazni rezultati so bili neizbežni, nedvomno bodo dolgoročno škodljivi, pri nekaterih mladih tudi trajno nepopravljivih. Kje smo zdaj in kaj je sploh še mogoče narediti?
Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.
Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.
Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? O sistemskih vzrokih za aktualno dogajanje z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”. "Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja
Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.
Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?
Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Z okoljevarstveniki, mladimi in raziskovalci razmišljamo o tem, katera področja bo morala prihodnja vlada obvezno nasloviti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najbolj nujni, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo. Pred volitvami se je o okoljskih problematikah Jan Grilc pogovarjal z Gajo Brecelj in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, Mihom Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost ter Aljošo Slameršakom, klimatologom in ekonomistom.
Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družbenih omrežjih. O tem, kako izgleda zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja izgledati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer se več mesecev preiskovali lažne profile na twitterju in svoje ugotovitve predstavili v podkast seriji Lažne realnosti.
V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130 tisoč ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200 tisoč žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?
Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale soočiti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorjem Mojmirjem Mrakom.
Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidezs Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje v času ukrajinske krize in dvoličnega odnosa z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Kaj se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Na Madžarsko sta se odpravila Luka Hvalc in Jan Grilc.
Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in svetovnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoči sta lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela.
Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani Dezinstitucionalizacija Slovenije, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami. O več kot štirih desetletjih dezinstitucionalizacije v Sloveniji, ko za razliko od mnogih drugih držav nismo v celoti zaprli še nobene institucije, se bomo pogovarjali z dr. Andrejo Rafaelič in dr. Vitom Flakerjem.
Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območjih, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja. Analitično o vsem tem v Vročem mikrofonu, ki ga je v živo pripravil Gašper Andrinek z gostoma.
Svet za razvoj pri SAZU je februarja pripravil prva dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so z uglednimi in uveljavljenimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki obravnavali ključna razvojna vprašanja javne RTV v različnih delih Evrope in pri nas.
Neveljaven email naslov