Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

05.12.2017

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prepričan sem, da ste se vsi že znašli pred dilemo ob trgovskih policah z živili – domače, lokalno, slovensko – skorajda vsak izdelek je že domač, a ko ga kupiš in si potem vzameš čas, ugotoviš, da je baje res domač in iz lokalnega okolja, ampak ne slovenskega, da gre za oznako, ki si jo je izmislila trgovina, torej za trgovsko znamko ali pa blagovno znamko, mogoče celo za privatno. Ni čudno, da smo potrošniki zmedeni, pa bi radi jedli hrano, o kateri smo prepričani, da dosega visoke kakovostne standarde, radi bi jedli doma pridelano in predelano hrano, ki ni prepotovala polovice zemeljske oble, da je prišla na prodajne police. Kako torej v poplavi ponujenega izbrati pravilno? Kako pa izbirate vi?

Čeprav je kar trajalo od začetka projekta do prvih proizvodov z novo označbo, pa nam je zdaj pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov ter perutninskega in govejega mesa torej delo končno olajšano.

Oznaka Izbrana kakovost – Slovenija je garancija za kakovostne izdelke, pridelane in predelane v Sloveniji. 

Najprej so se torej zganili v industriji mleka in mlečnih izdelkov, zato bomo tudi mi ta sektor vzeli pod drobnogled in na konkretnem primeru mlekarne Planika, katere lastnik je kmetijska zadruga Tolmin, lastniki zadruge pa tamkajšnji kmetje, ugotavljali, kakšne zahteve so predpisane za pridobitev oznake Izbrana kakovost – Slovenija.

Normativ mikrobiološke kakovosti pri mleku je 80.000 mikroorganizmov na mililiter mleka, kar je 20.000 mikroorganizmov manj kot pri splošnem normativu evropske zakonodaje, od prevzema mleka iz zbiralnice do sprejema v predelavo pa lahko mine največ 15 ur.  Ker smo ljudje zaradi številnih negativnih izkušenj postali nejeverni Tomaži, se seveda kar samo postavlja vprašanje preverjanja kakovosti. Torej, preverjanje po tem, ko enkrat veriga od kmeta do izdelka na trgovski polici ali v hladilniku dobi certifikat in so izdelki del nacionalne sheme, s katero se danes ukvarjamo.

S sistemom jemanja in preverjanja vzorcev se strinjajo tudi kmetje. Če je njihovo mleko bolj kakovostno, je tudi odkupna cena višja. 

Je pa res malo možnosti, da bi predelovalci in proizvajalci namerno kršili standarde, saj prispevajo tudi finančna sredstva za promocijo oznake.

Mleko, mlečni izdelki, perutninsko in goveje meso so v shemo že vključeni sektorji, naslednji na vrsti pa je sektor sadja.

Zdaj smo na potezi potrošniki, ki smo lahko brez skrbi ob nakupu izdelkov s to oznako. In to je res dobrodošlo, saj bomo zdaj kakovostno mleko, mlečne izdelke, perutninsko in goveje meso, v prihodnje pa tudi sadje lažje našli na trgovskih policah. Čeprav je za številne nakupovanje sprostitev – vsaj do blagajne –, pa ob nakupu hrane to največkrat res ni.

In prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

05.12.2017

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prepričan sem, da ste se vsi že znašli pred dilemo ob trgovskih policah z živili – domače, lokalno, slovensko – skorajda vsak izdelek je že domač, a ko ga kupiš in si potem vzameš čas, ugotoviš, da je baje res domač in iz lokalnega okolja, ampak ne slovenskega, da gre za oznako, ki si jo je izmislila trgovina, torej za trgovsko znamko ali pa blagovno znamko, mogoče celo za privatno. Ni čudno, da smo potrošniki zmedeni, pa bi radi jedli hrano, o kateri smo prepričani, da dosega visoke kakovostne standarde, radi bi jedli doma pridelano in predelano hrano, ki ni prepotovala polovice zemeljske oble, da je prišla na prodajne police. Kako torej v poplavi ponujenega izbrati pravilno? Kako pa izbirate vi?

Čeprav je kar trajalo od začetka projekta do prvih proizvodov z novo označbo, pa nam je zdaj pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov ter perutninskega in govejega mesa torej delo končno olajšano.

Oznaka Izbrana kakovost – Slovenija je garancija za kakovostne izdelke, pridelane in predelane v Sloveniji. 

Najprej so se torej zganili v industriji mleka in mlečnih izdelkov, zato bomo tudi mi ta sektor vzeli pod drobnogled in na konkretnem primeru mlekarne Planika, katere lastnik je kmetijska zadruga Tolmin, lastniki zadruge pa tamkajšnji kmetje, ugotavljali, kakšne zahteve so predpisane za pridobitev oznake Izbrana kakovost – Slovenija.

Normativ mikrobiološke kakovosti pri mleku je 80.000 mikroorganizmov na mililiter mleka, kar je 20.000 mikroorganizmov manj kot pri splošnem normativu evropske zakonodaje, od prevzema mleka iz zbiralnice do sprejema v predelavo pa lahko mine največ 15 ur.  Ker smo ljudje zaradi številnih negativnih izkušenj postali nejeverni Tomaži, se seveda kar samo postavlja vprašanje preverjanja kakovosti. Torej, preverjanje po tem, ko enkrat veriga od kmeta do izdelka na trgovski polici ali v hladilniku dobi certifikat in so izdelki del nacionalne sheme, s katero se danes ukvarjamo.

S sistemom jemanja in preverjanja vzorcev se strinjajo tudi kmetje. Če je njihovo mleko bolj kakovostno, je tudi odkupna cena višja. 

Je pa res malo možnosti, da bi predelovalci in proizvajalci namerno kršili standarde, saj prispevajo tudi finančna sredstva za promocijo oznake.

Mleko, mlečni izdelki, perutninsko in goveje meso so v shemo že vključeni sektorji, naslednji na vrsti pa je sektor sadja.

Zdaj smo na potezi potrošniki, ki smo lahko brez skrbi ob nakupu izdelkov s to oznako. In to je res dobrodošlo, saj bomo zdaj kakovostno mleko, mlečne izdelke, perutninsko in goveje meso, v prihodnje pa tudi sadje lažje našli na trgovskih policah. Čeprav je za številne nakupovanje sprostitev – vsaj do blagajne –, pa ob nakupu hrane to največkrat res ni.

In prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov.


10.05.2016

Okoljski zakon po nareku kapitala?

Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?


03.05.2016

Prostitucija prispeva tisočinko BDP-ja

Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?


26.04.2016

Jedrska varnost

Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.


19.04.2016

Bela knjiga upokojenske prihodnosti

Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.


12.04.2016

“Zato, ker so davki za revne”

“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.


05.04.2016

Poplavna (ne)varnost

Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.


29.03.2016

PODCAST: Brazgotine jedrske prihodnosti

30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.


22.03.2016

Državni svet

O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.


15.03.2016

Evropa slabih zgledov

Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.


08.03.2016

Zavrnjeni migranti: Nismo živali!

Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.


01.03.2016

Slovenska košarka - evropska ali vaška?

Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.


23.02.2016

Bo Evropska unija preživela obdobje nenehnih kriz?

Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?


16.02.2016

Besed se tujih boj ko hudga vraga

Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?


09.02.2016

Rdeči križ - na terenu razmere težke, na vrhu napete

Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.


02.02.2016

Glasbene kvote

V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.


26.01.2016

Premiki na trgu nepremičnin

Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.


19.01.2016

Stalno pripravljeni

V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.


19.01.2016

Stalno pripravljeni

V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.


12.01.2016

Islam je zelo raznolika religija

Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.


12.01.2016

Islam je zelo raznolika religija

Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.


Stran 28 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov