Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V čistejšem zraku bi živeli do dve leti dlje

12.12.2017

Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje

Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje

Promet, fosilna goriva, kurjenje mokrega in neustreznega lesa, stare kurilne naprave, industrija, … Kaj kažejo meritve in kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju kakovosti zraka?

“V zadnjih 17 letih je bilo kar 16 povprečno najtoplejših let v zgodovini merjenja temperatur.” dr. Tomislav Tkalec, Društvo Focus

Vsak učinek onesnaženega zraka na zdravje ljudi bi moral predstavljati rdeči alarm. Taki učinki se lahko izrazijo v prezgodnji smrti ali pa se monetizirajo. Učinki so torej ekonomski in zdravstveni, kar je najbolj nežaleno.

“Najbolj so izpostavljeni ljudje v urbanih središčih. Tistim, ki živijo do 100 metrov od prometnice, se tveganje za nastanek ali poslabšanje astme pri otrocih in odraslih poviša za 30 odstotkov. Tako je tudi v Sloveniji.”dr. Andreja Kukec, Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete

V Evropi ima najslabši zrak Tuzla, ki ima manj kvalitetno ozračje kot Peking. Razlog tiči v tem, da ima toplarno, ki je bila zgrajena brez prepotrebnih omejitev. V istem mestu se nahaja tudi ostala težko osnesnaževalna infrastruktura.

Ljubljana je na drugi strani idealna za preiskave, manj idealna pa za življenje.

“V Ljubljanski kotlini so emisije prometa relativno lokalne, lesni dim zaradi ogrevanja hiš pa je regionalen, kar pomeni da je dobro premešan po kotlini. Še vedno pa največji problem v Sloveniji predstavljajo individualna kurišča.” – Griša Močnik, Institut Jožef Stefan

Gospodinjstva si pogosto ne morejo privoščiti ustreznega načina ogrevanja svojega gospodinjstva. Veliko je tudi starih kurilnih naprav, ki jih poganja neustrezen les in brez čistilnih naprav ni pričakovati boljšega zraka.

“Posameznik za omejitev onasneževanja lahko uporablja javni prevoz ali pa, če si to lahko privošči, izbere moderno in čisto ogrevanje gospodinjstva.” – Tomislav Tkalec

V mestnih središčih se lahko z radikalnimi ukrepi močno izboljša ozračje. To je Ljubljana dosegla tudi z zaprtjem Slovenske ceste. Prometne rešitve so relativno enostavne, prava težava se skriva v pomankanju regulative individualnih kurišč.

Meseca decembra se z ognjemeti in ostalimi pirotehničnimi sredstvi v ozračju močno poveča vsebnost delcev pm10 in pm2.5, ki so zelo škodljivi za zdravje.

 


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

V čistejšem zraku bi živeli do dve leti dlje

12.12.2017

Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje

Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje

Promet, fosilna goriva, kurjenje mokrega in neustreznega lesa, stare kurilne naprave, industrija, … Kaj kažejo meritve in kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju kakovosti zraka?

“V zadnjih 17 letih je bilo kar 16 povprečno najtoplejših let v zgodovini merjenja temperatur.” dr. Tomislav Tkalec, Društvo Focus

Vsak učinek onesnaženega zraka na zdravje ljudi bi moral predstavljati rdeči alarm. Taki učinki se lahko izrazijo v prezgodnji smrti ali pa se monetizirajo. Učinki so torej ekonomski in zdravstveni, kar je najbolj nežaleno.

“Najbolj so izpostavljeni ljudje v urbanih središčih. Tistim, ki živijo do 100 metrov od prometnice, se tveganje za nastanek ali poslabšanje astme pri otrocih in odraslih poviša za 30 odstotkov. Tako je tudi v Sloveniji.”dr. Andreja Kukec, Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete

V Evropi ima najslabši zrak Tuzla, ki ima manj kvalitetno ozračje kot Peking. Razlog tiči v tem, da ima toplarno, ki je bila zgrajena brez prepotrebnih omejitev. V istem mestu se nahaja tudi ostala težko osnesnaževalna infrastruktura.

Ljubljana je na drugi strani idealna za preiskave, manj idealna pa za življenje.

“V Ljubljanski kotlini so emisije prometa relativno lokalne, lesni dim zaradi ogrevanja hiš pa je regionalen, kar pomeni da je dobro premešan po kotlini. Še vedno pa največji problem v Sloveniji predstavljajo individualna kurišča.” – Griša Močnik, Institut Jožef Stefan

Gospodinjstva si pogosto ne morejo privoščiti ustreznega načina ogrevanja svojega gospodinjstva. Veliko je tudi starih kurilnih naprav, ki jih poganja neustrezen les in brez čistilnih naprav ni pričakovati boljšega zraka.

“Posameznik za omejitev onasneževanja lahko uporablja javni prevoz ali pa, če si to lahko privošči, izbere moderno in čisto ogrevanje gospodinjstva.” – Tomislav Tkalec

V mestnih središčih se lahko z radikalnimi ukrepi močno izboljša ozračje. To je Ljubljana dosegla tudi z zaprtjem Slovenske ceste. Prometne rešitve so relativno enostavne, prava težava se skriva v pomankanju regulative individualnih kurišč.

Meseca decembra se z ognjemeti in ostalimi pirotehničnimi sredstvi v ozračju močno poveča vsebnost delcev pm10 in pm2.5, ki so zelo škodljivi za zdravje.

 


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?


06.03.2014

Zapor nič več zastonj?

Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.


04.03.2014

Nepremičninski davek. Kako naprej?

Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.


27.02.2014

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


25.02.2014

Vročanje (nezaželene) pošte

Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.


06.02.2014

Kam gre ŠOU v Ljubljani?

Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.


04.02.2014

Odgovorna raba odgovornosti?

O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.


30.01.2014

Brezplačna pravna pomoč projekta Botrstvo

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


30.01.2014

Brezplačna pravna pomoč projekta Botrstvo

Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si


28.01.2014

Gradnja pristanišča v Gruberjevem kanalu

Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.


23.01.2014

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


21.01.2014

Rusija pred olimpijskimi igrami

Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.


16.01.2014

Visoko šolstvo, javno ali zasebno? Kakovostno!

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


09.01.2014

Energetske izkaznice

Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...


07.01.2014

Prirejanje športnih izidov

Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.


02.01.2014

Kam greš, Evropa?

Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...


19.12.2013

Varščine - Milijon evrov varščine! Prizor, ki smo ga donedavnega lahko videli le v filmih . . .

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


12.12.2013

Stresno testirani. Kaj pa zdaj?

O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.


Stran 37 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov