Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Model »lex Magna« za vse?
Vlada želi z zakonom o spodbujanju investicij spodbuditi in pospešiti investicijsko dejavnost, kritiki pa predlogu očitajo, da skuša zasebni interes prikazati kot javnega in da širi možnosti prisilnih razlastitev.
Kmetje se bojijo, da bo zakon prinesel hitro razlaščanje kmetijskih zemljišč, kot se je to zgodilo pri Magni. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved zakonu ostro nasprotuje: “To se zdaj kar nadaljuje.”
Na ministrstvu za gospodarstvo zagotavljajo, da zakon ne predstavlja nadaljevanje lexa Magne, saj so s pripravo zakona začeli že veliko prej, kot se je pojavil interes Magne za investicijo v Sloveniji. Državni sekretar Aleš Cantarutti opozarja, da je prag za dosego strateškosti investicije izjemno visok. Ta namreč predvideva najmanj 400 zaposlenih, vrednost investicije mora biti najmanj 40 milijonov evrov. Ob tem mora biti v primeru razlastitve pri strateški investiciji izkazana javna korist.
“Gre za stavbna zemljišča in se ne posega na območja kmetijskih zemljišč. Občinski prostorski načrt mora biti sprejet in potrjen. Zemljišče mora imeti že imeti namen za industrijsko zemljišče. Ne posegamo v kmetijska zemljišča. Vsaka finančna subvencija, ki se podeli tujim investitorjem, se povrne v treh do petih letih, odvisno od višine. Povrne se preko prispevkov in davkov.” – Aleš Cantarutti, državni sekretar
Nekdanji prostorski minister doktor Pavel Gantar pa opozarja, da bi se lahko prišlo do tega, da bodo podjetja, ki se bodo uvrstila med strateške investicije, prosto zbirala lokacije po občinah.
“Lahko bi se zgodilo, da bi podjetja, ki se uvrstijo med strateške investitorje, lahko prosto izbirala lokacije po državi, kar vodi do razlastitev zemljišč. To je velika nevarnost, ki lahko preoblikuje celotne predele po Sloveniji.” – dr. Pavel Gantar
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša pravi, da smo v EU na dnu glede obdelovalnih površin. “Javni interes je tu izražen. Zato je poseg v najboljša kmetijska zemljišča možen zares samo v skrajnem primeru.” Ob tem poudarja, da je bil do leta 2012 pomemben instrument pri zaščiti kmetijskih zemljišč visoka odškodnina za spremembo namembnosti. “Odškodnina je bila pomemben instrument, ki je investitorje odvračal od tega, da bi sploh gradili na kmetijskih zemljiščih.”
“Ko govorimo, da je kmetijska zemljišča potrebno ohraniti zaradi samooskrbe s hrano, so vsi enotni, da je to pomembno za nas. Ko pa pride do konkretne investicije, pa tisti, ki se jih to tiče, pozabijo na svoje besede.” – Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Zakon o spodbujanju investicij med drugim dopušča, da bodo investitorji lahko kupovali zemljišča po nižji ceni od tržne. Ustavnik in pravni filozof doktor Andraž Teršek glede na to, kar se je na področju ekonomske politike v zadnjih 20 letih, besedam, obljubam in orisom prihodnosti politične oblasti ne verjame.
“V Sloveniji je bilo v zadnjih letih preveč primerov, ko je oblast nekoga na hitro razlastila pod pretvezo, da gre za nujno uresničevanje javnega interesa. Kljub temu, da je zakonodaja jasna, potem do teh gradbenih del in investicije ni prišlo, razlaščeni človek ni prejel poštene in pravične odškodnine. V nekaterih primerih se je zgodilo, da je država zemljišča, ki jih je dobila z razlastitvijo, zato da bi tam nekaj gradila v javnem interesu, čez nekaj let prodala za boljšo ceno in iz tega nekaj zaslužila. V nekem primeru se je na ta račun celo obogatela privatna oseba. Žal sem dognal, da slovenska redna sodišča in tudi ustavno sodišče v teh primerih gledajo stran. To je pošastno.” – dr. Andraž Teršek
Teršek poudarja, da če so investitorice zasebne multinacionalke, nad njimi ni mogoče imeti nikakršnega nadzora. “Če sodišča gledajo stran v tistih primerih, ko država nekoga razlasti in potem ne stori tega, k čemur jo zakon izrecno zavezuje, tudi ne verjamem, da bi ljudem v prihodnje, če bi ugotovili, da se projekt ne bo izpeljal, kot je vlada obljubila, kdorkoli priskočil na pomoč. Tudi sodišča ne. To bi bilo potem zatečeno stanje in na voljo bi imeli samo še politično odgovornost, za katero pa vemo, da v naši politični kulturi nima nobene teže.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Model »lex Magna« za vse?
Vlada želi z zakonom o spodbujanju investicij spodbuditi in pospešiti investicijsko dejavnost, kritiki pa predlogu očitajo, da skuša zasebni interes prikazati kot javnega in da širi možnosti prisilnih razlastitev.
Kmetje se bojijo, da bo zakon prinesel hitro razlaščanje kmetijskih zemljišč, kot se je to zgodilo pri Magni. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved zakonu ostro nasprotuje: “To se zdaj kar nadaljuje.”
Na ministrstvu za gospodarstvo zagotavljajo, da zakon ne predstavlja nadaljevanje lexa Magne, saj so s pripravo zakona začeli že veliko prej, kot se je pojavil interes Magne za investicijo v Sloveniji. Državni sekretar Aleš Cantarutti opozarja, da je prag za dosego strateškosti investicije izjemno visok. Ta namreč predvideva najmanj 400 zaposlenih, vrednost investicije mora biti najmanj 40 milijonov evrov. Ob tem mora biti v primeru razlastitve pri strateški investiciji izkazana javna korist.
“Gre za stavbna zemljišča in se ne posega na območja kmetijskih zemljišč. Občinski prostorski načrt mora biti sprejet in potrjen. Zemljišče mora imeti že imeti namen za industrijsko zemljišče. Ne posegamo v kmetijska zemljišča. Vsaka finančna subvencija, ki se podeli tujim investitorjem, se povrne v treh do petih letih, odvisno od višine. Povrne se preko prispevkov in davkov.” – Aleš Cantarutti, državni sekretar
Nekdanji prostorski minister doktor Pavel Gantar pa opozarja, da bi se lahko prišlo do tega, da bodo podjetja, ki se bodo uvrstila med strateške investicije, prosto zbirala lokacije po občinah.
“Lahko bi se zgodilo, da bi podjetja, ki se uvrstijo med strateške investitorje, lahko prosto izbirala lokacije po državi, kar vodi do razlastitev zemljišč. To je velika nevarnost, ki lahko preoblikuje celotne predele po Sloveniji.” – dr. Pavel Gantar
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša pravi, da smo v EU na dnu glede obdelovalnih površin. “Javni interes je tu izražen. Zato je poseg v najboljša kmetijska zemljišča možen zares samo v skrajnem primeru.” Ob tem poudarja, da je bil do leta 2012 pomemben instrument pri zaščiti kmetijskih zemljišč visoka odškodnina za spremembo namembnosti. “Odškodnina je bila pomemben instrument, ki je investitorje odvračal od tega, da bi sploh gradili na kmetijskih zemljiščih.”
“Ko govorimo, da je kmetijska zemljišča potrebno ohraniti zaradi samooskrbe s hrano, so vsi enotni, da je to pomembno za nas. Ko pa pride do konkretne investicije, pa tisti, ki se jih to tiče, pozabijo na svoje besede.” – Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Zakon o spodbujanju investicij med drugim dopušča, da bodo investitorji lahko kupovali zemljišča po nižji ceni od tržne. Ustavnik in pravni filozof doktor Andraž Teršek glede na to, kar se je na področju ekonomske politike v zadnjih 20 letih, besedam, obljubam in orisom prihodnosti politične oblasti ne verjame.
“V Sloveniji je bilo v zadnjih letih preveč primerov, ko je oblast nekoga na hitro razlastila pod pretvezo, da gre za nujno uresničevanje javnega interesa. Kljub temu, da je zakonodaja jasna, potem do teh gradbenih del in investicije ni prišlo, razlaščeni človek ni prejel poštene in pravične odškodnine. V nekaterih primerih se je zgodilo, da je država zemljišča, ki jih je dobila z razlastitvijo, zato da bi tam nekaj gradila v javnem interesu, čez nekaj let prodala za boljšo ceno in iz tega nekaj zaslužila. V nekem primeru se je na ta račun celo obogatela privatna oseba. Žal sem dognal, da slovenska redna sodišča in tudi ustavno sodišče v teh primerih gledajo stran. To je pošastno.” – dr. Andraž Teršek
Teršek poudarja, da če so investitorice zasebne multinacionalke, nad njimi ni mogoče imeti nikakršnega nadzora. “Če sodišča gledajo stran v tistih primerih, ko država nekoga razlasti in potem ne stori tega, k čemur jo zakon izrecno zavezuje, tudi ne verjamem, da bi ljudem v prihodnje, če bi ugotovili, da se projekt ne bo izpeljal, kot je vlada obljubila, kdorkoli priskočil na pomoč. Tudi sodišča ne. To bi bilo potem zatečeno stanje in na voljo bi imeli samo še politično odgovornost, za katero pa vemo, da v naši politični kulturi nima nobene teže.”
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Leto dni je minilo od popolne ustavitve javnega življenja v kitajskem mestu Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstvenofantastični film, a oddaljena resničnost je postala realnost vsega sveta. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. V prvem valu, spomladi, smo bili pozitiven zgled spopadanja z epidemijo, od jeseni pa nam gre izjemno slabo. Kljub manjšemu umirjanju števila okužb smo še zelo daleč od vsaj približne normalizacije razmer, dodatne skrbi pa povzroča prihod angleškega seva. Nekaj vidikov epidemije v daljšem časovnem obdobju analiziramo z dr. Nino Ružić Gorenjec z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri medicinski fakulteti v Ljubljani in dr. Sašem Dolencem iz Kvarkadabre.
Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki ostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prinesla tako dolgo trajajoča šola na daljavo? Bodo pristojni še dodatno razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, kjer so zadolženi za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.
Zgodovina je sicer polna teorij zarot, ki so nastopile ob pandemijah, a vse povezane z mobilnim omrežjem 5G v zadnjih letih še posebej izstopajo. Zakaj so tako privlačne, kaj 5G prinaša in zakaj neupravičeno vzbuja skrb in razburja? V minulem odbitem letu smo veliko govorili o mobilnem omrežju prihodnosti, Vroči mikrofon zato povzema več epizod podkasta Odbita do bita in tolmači ključne pomisleke.
Učenci s posebnimi potrebami so se po več kot dveh mesecih spet vrnili v šolske klopi. Kako je potekal "nov začetek šolskega leta", smo preverili na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne – IRIS. Naša gostja je bila ravnateljica centra Katjuša Koprivnikar.
Kljub pandemiji se svet ni prenehal vrteti. Ljudje še naprej bežijo iz svojih domov, dogajajo se napadi na medije, kulturo, civilno družbo, nismo prenehali uničevati narave in zdravja. Izpostavili bomo nekaj tem iz serije Okolje ne pozablja in oddaje Kje pa vas čevelj žuli, ki jih bo komentiral hrvaški filozof, prevajalec in teoretik kulture Boris Buden, ki se je odrekel hrvaškemu državljanstvu in živi v Berlinu. Ob svoji prodorni kritiki nacionalizmov pa vidi optimizem v tem, da nam zmanjkuje časa.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zadnjih deset let v Sloveniji nismo imeli urejenega področja za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, za to pa od julija 2019 skrbi kolektivna organizacija Kopriva. Pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, ključkov USB in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za prazne nosilce podatkov: kasete, CD-je, spominske kartice, računalnike, telefone …, katere koli naprave ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Julija 2019 pa se je to področje korenito spremenilo. Kako, s sogovorniki na področju glasbenih kolektivnih organizacij ugotavlja Klara Zupančič.
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?
Najhuje je zamahniti z roko in reči, da se nič ne da Ker se v časih epidemije socialne mreže krčijo in oseba, ki trpi nasilje, velikokrat nima nikogar, ki bi se mu lahko zaupala, je še toliko bolj pomembno, da kot starš ostanemo pozorni na obnašanje otrok, opozarja Maja Plaz. "Spolno nasilje je ponavadi povzročeno s strani bližnjih oseb. Odgovornost vsakega od nas je, da je pripravljen na odziv, če bi se nam otrok zaupal, da se nekaj dogaja. Pomembno je, da ob tem nismo šokirani in da mu verjamemo. " Kam se lahko obrnete po pomoč? - 080-11-55 (klicna številka Društva SOS telefon), - Ženska svetovalnica: krizne številke za pomoč žrtvam nasilja, za umik v varne hiše, krizne centre in za psihosocialno pomoč, - anonimna e-prijava nasilja v družini, - klicne številke za pomoč pri duševni stiski so dostopne tukaj in na spletni strani Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, - brezplačni razbremenilni pogovori
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.
Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Vlada se za ohranjanje zaposlenosti in tudi gospodarskega potenciala zadolžuje. Dolg bo treba enkrat treba vrniti, čeprav je tudi Evropa v tej krizi obrnila hrbet varčevanju. Če bomo vlagali v naložbe prihodnosti, bo tudi breme dolga manjše.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov