Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Model »lex Magna« za vse?
Vlada želi z zakonom o spodbujanju investicij spodbuditi in pospešiti investicijsko dejavnost, kritiki pa predlogu očitajo, da skuša zasebni interes prikazati kot javnega in da širi možnosti prisilnih razlastitev.
Kmetje se bojijo, da bo zakon prinesel hitro razlaščanje kmetijskih zemljišč, kot se je to zgodilo pri Magni. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved zakonu ostro nasprotuje: “To se zdaj kar nadaljuje.”
Na ministrstvu za gospodarstvo zagotavljajo, da zakon ne predstavlja nadaljevanje lexa Magne, saj so s pripravo zakona začeli že veliko prej, kot se je pojavil interes Magne za investicijo v Sloveniji. Državni sekretar Aleš Cantarutti opozarja, da je prag za dosego strateškosti investicije izjemno visok. Ta namreč predvideva najmanj 400 zaposlenih, vrednost investicije mora biti najmanj 40 milijonov evrov. Ob tem mora biti v primeru razlastitve pri strateški investiciji izkazana javna korist.
“Gre za stavbna zemljišča in se ne posega na območja kmetijskih zemljišč. Občinski prostorski načrt mora biti sprejet in potrjen. Zemljišče mora imeti že imeti namen za industrijsko zemljišče. Ne posegamo v kmetijska zemljišča. Vsaka finančna subvencija, ki se podeli tujim investitorjem, se povrne v treh do petih letih, odvisno od višine. Povrne se preko prispevkov in davkov.” – Aleš Cantarutti, državni sekretar
Nekdanji prostorski minister doktor Pavel Gantar pa opozarja, da bi se lahko prišlo do tega, da bodo podjetja, ki se bodo uvrstila med strateške investicije, prosto zbirala lokacije po občinah.
“Lahko bi se zgodilo, da bi podjetja, ki se uvrstijo med strateške investitorje, lahko prosto izbirala lokacije po državi, kar vodi do razlastitev zemljišč. To je velika nevarnost, ki lahko preoblikuje celotne predele po Sloveniji.” – dr. Pavel Gantar
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša pravi, da smo v EU na dnu glede obdelovalnih površin. “Javni interes je tu izražen. Zato je poseg v najboljša kmetijska zemljišča možen zares samo v skrajnem primeru.” Ob tem poudarja, da je bil do leta 2012 pomemben instrument pri zaščiti kmetijskih zemljišč visoka odškodnina za spremembo namembnosti. “Odškodnina je bila pomemben instrument, ki je investitorje odvračal od tega, da bi sploh gradili na kmetijskih zemljiščih.”
“Ko govorimo, da je kmetijska zemljišča potrebno ohraniti zaradi samooskrbe s hrano, so vsi enotni, da je to pomembno za nas. Ko pa pride do konkretne investicije, pa tisti, ki se jih to tiče, pozabijo na svoje besede.” – Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Zakon o spodbujanju investicij med drugim dopušča, da bodo investitorji lahko kupovali zemljišča po nižji ceni od tržne. Ustavnik in pravni filozof doktor Andraž Teršek glede na to, kar se je na področju ekonomske politike v zadnjih 20 letih, besedam, obljubam in orisom prihodnosti politične oblasti ne verjame.
“V Sloveniji je bilo v zadnjih letih preveč primerov, ko je oblast nekoga na hitro razlastila pod pretvezo, da gre za nujno uresničevanje javnega interesa. Kljub temu, da je zakonodaja jasna, potem do teh gradbenih del in investicije ni prišlo, razlaščeni človek ni prejel poštene in pravične odškodnine. V nekaterih primerih se je zgodilo, da je država zemljišča, ki jih je dobila z razlastitvijo, zato da bi tam nekaj gradila v javnem interesu, čez nekaj let prodala za boljšo ceno in iz tega nekaj zaslužila. V nekem primeru se je na ta račun celo obogatela privatna oseba. Žal sem dognal, da slovenska redna sodišča in tudi ustavno sodišče v teh primerih gledajo stran. To je pošastno.” – dr. Andraž Teršek
Teršek poudarja, da če so investitorice zasebne multinacionalke, nad njimi ni mogoče imeti nikakršnega nadzora. “Če sodišča gledajo stran v tistih primerih, ko država nekoga razlasti in potem ne stori tega, k čemur jo zakon izrecno zavezuje, tudi ne verjamem, da bi ljudem v prihodnje, če bi ugotovili, da se projekt ne bo izpeljal, kot je vlada obljubila, kdorkoli priskočil na pomoč. Tudi sodišča ne. To bi bilo potem zatečeno stanje in na voljo bi imeli samo še politično odgovornost, za katero pa vemo, da v naši politični kulturi nima nobene teže.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Model »lex Magna« za vse?
Vlada želi z zakonom o spodbujanju investicij spodbuditi in pospešiti investicijsko dejavnost, kritiki pa predlogu očitajo, da skuša zasebni interes prikazati kot javnega in da širi možnosti prisilnih razlastitev.
Kmetje se bojijo, da bo zakon prinesel hitro razlaščanje kmetijskih zemljišč, kot se je to zgodilo pri Magni. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved zakonu ostro nasprotuje: “To se zdaj kar nadaljuje.”
Na ministrstvu za gospodarstvo zagotavljajo, da zakon ne predstavlja nadaljevanje lexa Magne, saj so s pripravo zakona začeli že veliko prej, kot se je pojavil interes Magne za investicijo v Sloveniji. Državni sekretar Aleš Cantarutti opozarja, da je prag za dosego strateškosti investicije izjemno visok. Ta namreč predvideva najmanj 400 zaposlenih, vrednost investicije mora biti najmanj 40 milijonov evrov. Ob tem mora biti v primeru razlastitve pri strateški investiciji izkazana javna korist.
“Gre za stavbna zemljišča in se ne posega na območja kmetijskih zemljišč. Občinski prostorski načrt mora biti sprejet in potrjen. Zemljišče mora imeti že imeti namen za industrijsko zemljišče. Ne posegamo v kmetijska zemljišča. Vsaka finančna subvencija, ki se podeli tujim investitorjem, se povrne v treh do petih letih, odvisno od višine. Povrne se preko prispevkov in davkov.” – Aleš Cantarutti, državni sekretar
Nekdanji prostorski minister doktor Pavel Gantar pa opozarja, da bi se lahko prišlo do tega, da bodo podjetja, ki se bodo uvrstila med strateške investicije, prosto zbirala lokacije po občinah.
“Lahko bi se zgodilo, da bi podjetja, ki se uvrstijo med strateške investitorje, lahko prosto izbirala lokacije po državi, kar vodi do razlastitev zemljišč. To je velika nevarnost, ki lahko preoblikuje celotne predele po Sloveniji.” – dr. Pavel Gantar
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša pravi, da smo v EU na dnu glede obdelovalnih površin. “Javni interes je tu izražen. Zato je poseg v najboljša kmetijska zemljišča možen zares samo v skrajnem primeru.” Ob tem poudarja, da je bil do leta 2012 pomemben instrument pri zaščiti kmetijskih zemljišč visoka odškodnina za spremembo namembnosti. “Odškodnina je bila pomemben instrument, ki je investitorje odvračal od tega, da bi sploh gradili na kmetijskih zemljiščih.”
“Ko govorimo, da je kmetijska zemljišča potrebno ohraniti zaradi samooskrbe s hrano, so vsi enotni, da je to pomembno za nas. Ko pa pride do konkretne investicije, pa tisti, ki se jih to tiče, pozabijo na svoje besede.” – Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Zakon o spodbujanju investicij med drugim dopušča, da bodo investitorji lahko kupovali zemljišča po nižji ceni od tržne. Ustavnik in pravni filozof doktor Andraž Teršek glede na to, kar se je na področju ekonomske politike v zadnjih 20 letih, besedam, obljubam in orisom prihodnosti politične oblasti ne verjame.
“V Sloveniji je bilo v zadnjih letih preveč primerov, ko je oblast nekoga na hitro razlastila pod pretvezo, da gre za nujno uresničevanje javnega interesa. Kljub temu, da je zakonodaja jasna, potem do teh gradbenih del in investicije ni prišlo, razlaščeni človek ni prejel poštene in pravične odškodnine. V nekaterih primerih se je zgodilo, da je država zemljišča, ki jih je dobila z razlastitvijo, zato da bi tam nekaj gradila v javnem interesu, čez nekaj let prodala za boljšo ceno in iz tega nekaj zaslužila. V nekem primeru se je na ta račun celo obogatela privatna oseba. Žal sem dognal, da slovenska redna sodišča in tudi ustavno sodišče v teh primerih gledajo stran. To je pošastno.” – dr. Andraž Teršek
Teršek poudarja, da če so investitorice zasebne multinacionalke, nad njimi ni mogoče imeti nikakršnega nadzora. “Če sodišča gledajo stran v tistih primerih, ko država nekoga razlasti in potem ne stori tega, k čemur jo zakon izrecno zavezuje, tudi ne verjamem, da bi ljudem v prihodnje, če bi ugotovili, da se projekt ne bo izpeljal, kot je vlada obljubila, kdorkoli priskočil na pomoč. Tudi sodišča ne. To bi bilo potem zatečeno stanje in na voljo bi imeli samo še politično odgovornost, za katero pa vemo, da v naši politični kulturi nima nobene teže.”
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.
Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?
Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?
Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?
Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.
Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.
Neveljaven email naslov