Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Kako lahko ljudem v zaporu in pri vrnitvi na prostost pomaga Dobra roka, navdihujoč izdelek, ki v sebi skriva zgodbo ponovne priložnosti
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
”Gre za kompleksen proces. Vsaka oseba, ki pride v zapor, s seboj prinese zelo veliko prtljage.” – Lucija Božikov, vodja sektorja za tretma na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij
Zunaj zapora je veliko okoliščin ali dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo nekdo ponovil kaznivo dejanje ali ne, poudarja Lucija Božikov: ”Naš trud je usmerjen v to, da se vsakega posameznika opogumlja, da krepimo njegove socialne veščine in samopodobo. Socialna mreža obsojenca je izjemnega pomena, zapor kot institucija mora ohranjati čim večjo socialno mrežo, dopuščati, da ima obsojenec čim več stikov s svetom zunaj zapora.” Ko sogovornica omenja alternativne možnosti za lažje vključevanje zapornikov v družbo, izpostavlja stanovanjske skupine, ker v njih ljudje po prestani kazni lažje zaživijo: ”Ko so zunaj, nekateri še vedno pokličejo v zapor, ko se želijo z nekom pogovoriti …“
Pred dobrim mesecem sta Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Ministrstvo za upravo (kot del projekta Inovativen.si) razpisali natečaj, s katerim so iskali idejno zasnovo za promocijski izdelek, ki bi bil v več smislih povezan z lažjim vključevanjem zapornikov nazaj v družbo. Zmagovalec natečaja je arhitekt Peter Bulovec z idejno zasnovo senzorične igrače Dobra roka in s sloganom Igri dajemo smisel. ”Postavil sem se v vlogo zapornika, si zamislil njegove težave, težko zaposljivost, socialno izoliranost … Razmišljal sem o psiholoških težavah, s katerimi se soočajo zaporniki. Počutijo se zapostavljeni, nekoristni, izobčeni, zato se mi je zdelo, da se morajo s tem izdelkom zaporniki počasi počutiti vključene. Ko o tem razmišljaš, ugotoviš, da je delo morda celo pomembnejše od produkta.“
“Raziskoval sem, kaj je pri delu terapevtsko. Ročno delo pomirja, spodbuja ustvarjalnost. Pomembno je tudi delo z naravnimi materiali. Sam delovni proces je ključen v tem projektu.” – Peter Bulovec
Peter Bulovec: ''Dobra roka lahko predstavlja dobro roko zapornika, dobro roko družbe, dobro roko otroka, ki se igra z igračo.''
“Izdelek ima terapevtsko vrednost, ko ima človek občutek, da dela nekaj dobrega,” razlaga Peter, ki se že veseli, da se bo njegova ideja uresničila. Jože Podržaj, generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, je povedal, da bodo najprej začeli izdelovati Dobro roko v enem izmed zaporov kot pilotni projekt, če bo uspešen, pa bodo proizvodnjo razširili na čim več lokacij: ‘‘Od tega si obetamo dobre rezultate,” pravi Podržaj, ki še dodaja: ”Znotraj zaporskega sistema se vse bolj uveljavlja tretmajska usmeritev, ki temelji na tem, da se spodbuja in opolnomoči dobro v človeku.”
1266 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Kako lahko ljudem v zaporu in pri vrnitvi na prostost pomaga Dobra roka, navdihujoč izdelek, ki v sebi skriva zgodbo ponovne priložnosti
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
”Gre za kompleksen proces. Vsaka oseba, ki pride v zapor, s seboj prinese zelo veliko prtljage.” – Lucija Božikov, vodja sektorja za tretma na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij
Zunaj zapora je veliko okoliščin ali dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo nekdo ponovil kaznivo dejanje ali ne, poudarja Lucija Božikov: ”Naš trud je usmerjen v to, da se vsakega posameznika opogumlja, da krepimo njegove socialne veščine in samopodobo. Socialna mreža obsojenca je izjemnega pomena, zapor kot institucija mora ohranjati čim večjo socialno mrežo, dopuščati, da ima obsojenec čim več stikov s svetom zunaj zapora.” Ko sogovornica omenja alternativne možnosti za lažje vključevanje zapornikov v družbo, izpostavlja stanovanjske skupine, ker v njih ljudje po prestani kazni lažje zaživijo: ”Ko so zunaj, nekateri še vedno pokličejo v zapor, ko se želijo z nekom pogovoriti …“
Pred dobrim mesecem sta Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Ministrstvo za upravo (kot del projekta Inovativen.si) razpisali natečaj, s katerim so iskali idejno zasnovo za promocijski izdelek, ki bi bil v več smislih povezan z lažjim vključevanjem zapornikov nazaj v družbo. Zmagovalec natečaja je arhitekt Peter Bulovec z idejno zasnovo senzorične igrače Dobra roka in s sloganom Igri dajemo smisel. ”Postavil sem se v vlogo zapornika, si zamislil njegove težave, težko zaposljivost, socialno izoliranost … Razmišljal sem o psiholoških težavah, s katerimi se soočajo zaporniki. Počutijo se zapostavljeni, nekoristni, izobčeni, zato se mi je zdelo, da se morajo s tem izdelkom zaporniki počasi počutiti vključene. Ko o tem razmišljaš, ugotoviš, da je delo morda celo pomembnejše od produkta.“
“Raziskoval sem, kaj je pri delu terapevtsko. Ročno delo pomirja, spodbuja ustvarjalnost. Pomembno je tudi delo z naravnimi materiali. Sam delovni proces je ključen v tem projektu.” – Peter Bulovec
Peter Bulovec: ''Dobra roka lahko predstavlja dobro roko zapornika, dobro roko družbe, dobro roko otroka, ki se igra z igračo.''
“Izdelek ima terapevtsko vrednost, ko ima človek občutek, da dela nekaj dobrega,” razlaga Peter, ki se že veseli, da se bo njegova ideja uresničila. Jože Podržaj, generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, je povedal, da bodo najprej začeli izdelovati Dobro roko v enem izmed zaporov kot pilotni projekt, če bo uspešen, pa bodo proizvodnjo razširili na čim več lokacij: ‘‘Od tega si obetamo dobre rezultate,” pravi Podržaj, ki še dodaja: ”Znotraj zaporskega sistema se vse bolj uveljavlja tretmajska usmeritev, ki temelji na tem, da se spodbuja in opolnomoči dobro v človeku.”
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Približno deset let že država odloča o tem, kje bo speljala hitro cesto, ki bi Koroško povezala s štajersko avtocesto. Ministrstvo za okolje je v prostor umestilo tako imenovano traso F2-2 od Šentruperta proti Velenju, del Savinjčanov pa temu ostro nasprotuje in predlaga priključek v Arji vasi.
Komaj devetletna deklica skupaj z bratom in sestro dela v tekstilnem obratu v bližini turško-sirske meje. Zasluži manj kot 10 evrskih centov na uro. Na pragu Evrope, ki finančno in tudi organizacijsko pomaga Turčiji pri oskrbi beguncev, smo priče sodobnemu suženjskemu izkoriščanju otrok. Le kakšne bodo razmere v predmestnem getu Gaziantepa, ko bodo izkoriščani otroci čez 5, 10, 15 let odrasli? Ostali bodo brez šol, brez otroštva, brez dostojanstva. Upanja in zaupanja imajo že danes zelo malo. V Turčiji je naš novinar Vala 202 obiskal tudi kliniko, kjer ranjenim beguncem iz Sirije pomagajo pri rehabilitaciji. Številni begunci imajo zaradi vojnih travm resne psihične težave, otroci se redko nasmejejo.
Ob koncu šolskega leta je bilo v šest slovenskih šol vključeno 34 otrok prosilcev za azil in en otrok s statusom mednarodne zaščite. Sedem šoloobveznih otrok je do zdaj prišlo v okviru premestitve, šest naj bi jih prišlo poleti. Na Valu 202 bomo spremljali njihovo integracijo v šolski sistem in družbo. Med drugim smo obiskali Osnovno šolo Tabor Logatec, kjer so že vključili 5 otrok iz Afganistana, in izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so nastanjene družine, iz katerih bodo otroci začeli obiskovati šolo septembra.
Britanci so se odločili, da ne bodo ostali. Toda kam dejansko gre Velika Britanija? In kako ji lahko potovanje na svoje olajša ali oteži EU? Kaj če ima prav profesor James D. Morow z Univerze Michigan? “Ne pravim, da je to najboljša stvar, ki se je zgodila EU, ampak da bi lahko bila najboljša stvar. Odvisno od tega, kako se bodo odzvali evropski voditelji.”
To poletje, še bolj pa jesen bo zaznamovala strokovna in politična razprava o še širšem odpiranju vrat tujemu jeziku kot učnemu jeziku na naših univerzah. V državnem zboru je novela zakona o visokem šolstvu s predlogom rektorske konference, da bi visokošolski zavod lahko posamezen študijski program v celoti izvedel v tujem jeziku. Predvidena je varovalka, da je to možno, če fakulteta primerljiv študijski program izvaja tudi v slovenščini. Poučevanje v tujem jeziku na naših univerzah je predvideno tudi v primerih skupnih študijskih programov s tujimi univerzami ali pa na študijskih primerih, ki bi jih slovenski visokošolski zavodi izvajali v tujini. Slavistično društvo je pripravilo peticijo z naslovom Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je na spletu podpisalo približno 8 tisoč posameznikov. V njej protestirajo proti zapostavljanju materinščine v visokem šolstvu. Zagovorniki odpiranja vrat poučevanju v tujem jeziku na naših univerzah pa odgovarjajo, da bo predlog omogočil univerzam bolj življenjsko kombiniranje pouka, predvsem pa utrjevanje slovenskega jezika in kulture skozi soočanje z drugimi jeziki in kulturami znotraj univerzitetnega prostora. Svoje poglede na temo sta predstavila rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik in profesorica dr. Milena Mileva Blažić.
Ker Slovenci radi in veliko potujemo, bomo pred začetkom turistične sezone preverili, kateri je prvi korak, če v tujini zaidemo v težave. Čeprav se je še doma priporočljivo poučiti o navadah in razmerah v izbrani državi, pa vedno lahko naletimo na probleme in problematične ljudi. Kaj storiti, če ostanete brez osebnih dokumentov, mimogrede to se našim popotnikom največkrat zgodi v Barceloni, in kaj, če nas v tujini priprejo? Nekaj popotniških nasvetov in konzularnih priporočil delimo v torkovem Vročem mikrofonu.
Čeprav so v mestni občini Ljubljana še prejšnji teden napovedali, da bodo bagre na območje nekdanje tovarne Rog poslali 14. junija, se je to zgodilo že v noči na ta ponedeljek. Pri tem so varnostniki uporabili tudi silo. Kakšna je torej prihodnost Roga? V oddajo smo povabili tako predstavnika mestne občine kot socialnega centra Rog. Slišali boste tudi pretepenega kamnoseka, ki ima v Rogu atelje in je zaradi davljenja varnostnika moral poiskati pomoč na urgenci in prosilce za azil, ki so v socialnem centru Rog obiskovali tečaj slovenščine.
Več kot 20 tisoč ljudi je več let prostovoljno vplačevalo v obvezno pokojninsko zavarovanje. Verjeli so, da se bodo lahko prej upokojili. Šlo je za socialno najšibkejše, ki so jim vplačevanje svetovali celo na Zavodu za zaposlovanje. A sprejet je bil nov pokojninski zakon in zdaj je presodilo še ustavno sodišče – z vplačili ne bo nič. Sindikati, ki so glasni v imenu oškodovancev, se ne morejo sprijazniti z razsodbo ustavnega sodišča. Opozarjajo na socialne posledice te odločitve in sporočilo, ki ga daje ljudem. Kdo ima prav in kaj zdaj?
Politika v šolski prostor vstopa na različne načine, največkrat prek svetov šol in z imenovanjem ravnateljev, zelo neposredno pa takrat, ko politiki v soju žarometov obiskujejo šole ob najrazličnejših priložnostih. Vroči mikrofon o politiki in politikih, ki vstopajo v šole, o razlogih, merilih in selekciji, o avtonomiji šol, o učiteljih, ravnateljih, predvsem pa o učencih in dijakih, ki jih je treba varovati pred politizacijo.
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet. V Vročem mikrofonu tudi o tem, kakšno je trenutno stanje dogovora. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Davidom Brozino.
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
Neveljaven email naslov
